Napoved premierja Janeza Janše na tviterju, da bo eden od interventnih ukrepov tudi znižanje vseh funkcionarskih plač, je nedvomno dokaz za to, pa čeprav morda le na simbolični ravni, da namerava nova vlada narediti vse, da Slovenijo v naslednjih letih popelje iz krize. Glede na opustošenje javnih financ, ki jo je za sabo pustila Pahorjeva posadka, ji kaj drugega niti ne preostane. Razmere pa so zelo resne.
Na ministrstvih so prvi okostnjaki padi iz omar takoj po zamenjavi oblasti. Ob primopredajah se je izkazalo, da v državni blagajni manjka kar petsto milijonov evrov, razlika med sprejetim proračunom in sredstvi, ki bodo to leto na voljo, pa po besedah prvega ministra Janše znaša skoraj milijardo evrov. Brez hitrega ukrepanja vlade bi lahko že jeseni zmanjkalo za plače učiteljev in policistov. Za več kot sto milijonov evrov zeva tudi luknja pri socialnih transferjih, brez finančnega kritja je ostala še kopica drugih obveznosti. Najbrž pa to še ni vse in bodo okostnjaki še nekaj časa padali iz omar.
Precejšen del državljanov zaradi ideološke zaplankanosti te stvari očitno kaj prida (še) ne ganejo. Kako drugače razumeti večjo podporo Pahorjevi SD v javnem mnenju, ki so ga zaznale zadnje ankete. Nekateri volivci zelo hitro pozabljajo, da sta poleg Gregorja Golobiča in Katarine Kresal, ki sta bila z izbrisom iz parlamenta že kaznovana na decembrskih predčasnih volitvah, največje škarje in platno v prejšnji vladi imela premier Borut Pahor in njegov finančni minister Franc Križanič. Slednjega se glede na zadnja razkritja globoke vrzeli v državnem proračunu ni kar tako neupravičeno prijel sloves najslabšega finančnega ministra v zgodovini samostojne Slovenije.
Kučanova koalicija KGB, ki je vladala zadnja tri leta, je državo pripeljala prav na rob, bilo je samo še vprašanje časa, kdaj se bo v Sloveniji odvil grški scenarij. Če bi namesto evrov imeli še tolarje, bi se z dodatnim tiskanjem gotovine samozvana leva politična elita gotovo še nekaj časa poskušala obdržati na oblasti. A problemi bi tudi v tem primeru slej ko prej priplavali na površje. Kar velja za gospodinjstva, velja tudi za državo – lahko se porabi samo toliko, kot se ga ustvari. Življenje na kredit se vedno enkrat konča. Slovenski model tranzicije, ki mu je botrovalo Kučanovo omrežje, se je že zdavnaj izpel.
Državo, predvsem pa gospodarstvo, bo treba odpreti in močno prevetriti. Brez velikih tujih investicij in dotoka svežega kapitala ne bo gospodarske rasti, še naprej bomo tavali v recesiji. Nova Janševa vlada se že na začetku zaveda, da samo zategovanje pasu ne bo dovolj. A racionalizacija javnega sektorja je nujna. Po zmanjšanju števila ministrstev v drugi fazi prihaja na vrsto krčenje števila še drugih državnih organov in ustanov. Birokratski aparat je v Sloveniji zadnji dve desetletji rasel kot gobe po dežju. Racionalizacijo bi morala že takoj po nastopu recesije speljati Pahorjeva vlada, pa tega ni storila. V državi se je socialni mir kupoval z brezglavim zadolževanjem.
Kot obljubljajo novi oblastniki, bo temu zdaj konec. Razen v primeru, če se kak Gregor Virant ne bo premislil in torpediral lastnega finančnega ministra. Janez Šušteršič je takoj na začetku mandata napovedal, da bi morali letos prihraniti okoli 800 milijonov evrov, njegov strankarski šef pa je nato nepremišljeno začel govoriti, da bo velik uspeh že, če se bo javna poraba zmanjšala za 400 do 500 milijonov evrov. Pričakovati konstruktivnost opozicije pri zategovanju pasu pa žal ni realno.
Kučanov politični ešalon bo ob pomoči družbenih podsistemov (predvsem dominantnih medijev in sindikatov) naredil vse, da ta vlada čim prej pade in se ponovno, najbrž na novo politično »pregrupirani«, vrnejo na oblast. Njihova politična in ekonomska eksistenca je odvisna od proračunskih blagajn, saj ti ljudje nikoli niso znali preživeti na trgu, ampak samo v okolju dogovorne ekonomije.
Malo več zdravega razuma glede resnosti razmer kot pri opoziciji je mogoče pričakovati pri socialnih partnerjih.
Da jih bo vsaj nekoliko zdramila zadnja napoved Evropske komisije, da se bo slovensko gospodarstvo letos skrčilo za 0,1 odstotka. Do racionalizacij bi prišlo v vsakem primeru, tudi če bi vlado namesto Janši uspelo sestaviti Zoranu Jankoviću.
Vlada ta ponedeljek socialnim partnerjem in opoziciji predstavlja izhodišča za nov socialni sporazum, ki naj bi bil potrjen do 20. junija, še preden poteče veljavnost interventnega zakona.
Sklenitev novega socialnega sporazuma je gotovo prva tema letos. Ob njej so sedanje ideološko žolčne razprave glede referenduma o družinskem zakoniku, ki v javnosti zadnje dni dvigujejo največ prahu, v resnici drugorazredne.
