Potem ko je sodnica Špela Koleta z okrožnega sodišča v Ljubljani 13. aprila letos dr. Milka Noviča obsodila na 25 let zaporne kazni za umor direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika, sem o tem napisal daljši članek z naslovom Neznosna lahkost obsojanja. Zgrožen sem bil, ker je Koleta obsodila Noviča, čeprav za to ni imela utemeljenih dokazov.
Še več, na podlagi mnenj nemških izvedencev, ki jih je angažirala sama, bi ga morala nedvomno oprostiti. Nemška strokovnjaka sta namreč jasno povedala, da bi (za obtožnico) ključni delci po streljanju, ki jih je policija našla na Noviču, lahko prišli nanj po plašču, ko je pred časom streljal na strelišču in pri tem s temi delci kontaminiral plašč, ki ga je odložil v bližini streljanja.
Glede na izvedenski mnenji Nemcev, ki sta dopuščala drugačno možnost, kot je zatrjevala tožilka, še zdaleč ni bil podan potrebni standard za obsodbo, to pa je gotovost. In vendar je Koleta Noviča mirno obsodila na 25 let zapora. Kot ga mirno drži v priporu za zapahi že več kot dve leti in pol.
Libanonca je prav Jamnik pred leti odpustil s Kemijskega inštituta in mu celo prepovedal vstop.
Toda zdaj je v zadevi nastopil nov moment: že nekaj tednov je v ljubljanskem priporu 54-letni libanonski kemik Michael Stephan, ker naj bi naročil umor Janeza Plavca, enega od vodilnih na Kemijskem inštitutu. Stephan je bil pred tremi leti tudi med osumljenci za umor Jamnika, vendar se ni odzval vabilu policije, da bi pregledali, ali so na njem ali na njegovih oblačilih delci, ki nastanejo ob streljanju. Zakaj ga ni policija prisilno privedla, ostaja nejasno.
Libanonca je prav Jamnik pred leti odpustil s Kemijskega inštituta in mu celo prepovedal vstop. V ozadju Stephanove zgodbe naj bi bili po poročanju medijev nelegalni posli z drogo, o čemer je bil govor že ob umoru Jamnika. Vsekakor bo moralo višje sodišče, ki bo čez dva tedna končno odločilo o pritožbi Noviča zoper sodbo, upoštevati nove okoliščine. Seveda pa bi morali tudi brez tega Noviča gladko oprostiti in končati kalvarijo njega in njegove družine.
Kaj reči o sodnici Špeli Koleta? Zelo jasno: za takšne ljudi ne bi smelo biti mesta med sodniki. Obsoditi nekoga za umor, pri čemer iz izvedenskih mnenj uglednih tujih (neodvisnih!) strokovnjakov izhaja drugače, je nekaj nezaslišanega.
Pri tem velja spomniti, da je prav ta sodnica v senatu že obsodila dva moška na 17-letni zaporni kazni, pri čemer so posnetki nadzornih kamer celo dokazovali, da pri pretepu s smrtnim izidom nista sodelovala!
Šlo je za eno največjih sodnih napak v zgodovini slovenskega sodstva, o čemer javnost premalo ve. K sreči ju je višje sodišče oprostilo. Do kdaj bo Koleta še odločala o usodi ljudi?