žabjak1 Svet24.si

»Nekateri se pogovarjajo z nami, nekateri nas ...

konflikt Svet24.si

Psihološki test: kakšen je vaš način ...

ROK FURLAN Necenzurirano

Vrnitev kralja betona: "preživel" je Furs, zdaj ...

marko lotric sr Reporter.si

Predsednik DS Lotrič ustanavlja stranko kapitala,...

sesko romano Ekipa

Katero tekmo je gledal sloviti Romano? Zapis o ...

polona-kranjc, kmetija-2024 Njena.si

Polona strah in trepet tekmovalcev Kmetije?

benjamin sesko navijači mm Ekipa

Šeško po maratonskem podpisovanju in ...

Kolumnisti

Nenad Glücks: Španski borci za španski model

Deli na:
Nenad Glücks: Španski borci za španski model

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je na poslovnem kosilu v organizaciji Združenja Mreža idej in Akademskega društva Pravnik dejal, da v Sloveniji enostavno ni dovolj denarja za vse ukrepe, povezane z razdolžitvijo gospodarstva in sanacijo bančnega sistema. Če ne bomo dobili denarja po vzdržnih obrestnih merah, potem bomo morali zaprositi za pomoč. S tem je jasno nakazal, da bodo stresni testi slovenskih bank, ki naj bi bili končani do konca novembra (ali vsaj tedaj predstavljeni javnosti), pokazali še slabše stanje NLB, NKBM in Abanke, kot se je predvidevalo do zdaj. Tako se utegne znesek, potreben za njihovo dokapitalizacijo, s sedaj v proračunu rezerviranih 1,2 milijarde evrov povečati za dvakrat, trikrat ali celo še več, vse do petih milijard evrov. V Večeru so nam zato servirali mnenje »večine poznavalcev iz političnih in bančnih krogov«, da je sedanji ocenjeni znesek za dokapitalizacijo veliko prenizek. Hkrati je premierka Bratuškova »priznala«, da se z Banko Slovenije pogovarja tudi o možnosti, da bi Slovenija za sanacijo bank prosila za pomoč iz stalnega evropskega reševalnega sklada ESM (European Stability Mechanism).

Sledil je nastop levi vladi naklonjenega ekonomista Maksa Tajnikarja v Odmevih na TVS, kjer je tudi on ugotovil, da bodo stresni testi bank verjetno slabši, kot smo mislili in upali. Pri zapiranju državnega deficita pa da ga ni mogoče zapreti, če je obrestna mera na zadolževanje višja od gospodarske rasti. Jasno je, da tega v Slovenije še dolgo ne bo, torej sledi logična prošnja za pomoč po ESM, ki pomeni zadolževanje po bolj vzdržni obrestni meri.

Kam pes taco moli, je najbolj jasno pokazalo petkovo Delo z velikim naslovom Španski model bi bil privlačen za Slovenijo. Kot je znano, je Španija prosila za pomoč po ESM, jo dobila, hkrati je še toliko bolj zavezana varčevanju in strukturnim reformam. Kontrola nad (državnimi) bankami in s tem posredno nad državo in njenim gospodarstvom bi se posebno v primeru Slovenije še bolj preselila v Bruselj. Za našo državo je dejansko dobra novica pot (od)rešitve, stran od prstov stricev iz ozadja. Toda pri tem je pomenljiva medijska manipulacija: čemur se je vlada še nedavno upirala z besedami Bratuškove »potrebujemo čas, ne denar«, kar se je razumelo, da bi bila prošnja za pomoč njen poraz, postaja privlačen model za Slovenijo.