Podobno kot smo nekoč hodili na bencinske servise le natočit gorivo, smo večinoma obiskovali lekarne, ko nam je zdravnik pač predpisal recept za določeno zdravilo za bolezen, ki jo je diagnosticiral. Tako bencinski servisi kot lekarne so se postopoma preobrazili v prodajalne vseh mogočih izdelkov, pri čemer so zdravila brez recepta pri ljudeh priljubljeno blago.
Pravzaprav na sploh vsa zdravila, ki jih kot starajoča se družba porabimo vse več, to pa je priložnost za odlične zaslužke proizvajalcev zdravil, veledrogeristov, lekarn in nenazadnje države, ki na končno ceno kot pečat udari še svoj davek na dodano vrednost. Posebno visoki zaslužki so na področju zdravil, ki jih lahko kupimo brez recepta, saj jih prodajajo prosto na trgu, kot na primer živila. Toda slovenski trg je specifičen – nekaj desetkrat manjši, kot sta na primer nemški in francoski, tudi nabor zdravil na trgu je desetkrat manjši. Zato je manjše tudi število dobaviteljev zdravil – proizvajalcev in imetnikov dovoljenja za promet, to pa še bolj omejuje konkurenco in povzroča proporcionalno visoke cene glede na cene istih zdravil na drugih trgih Evropske unije.
Pri tem si žal nekateri pomagajo tudi na nezakonite načine, kot je ugotovila Agencija za varstvo konkurence in letos potrdilo vrhovno sodišče: veledrogerista Kemofarmacija in Salus sta se dogovarjala oziroma usklajeno ravnala pri določanju cen zdravil na debelo, pri oddaji ponudb za dobavo zdravil javnim lekarniškim zavodom in razdelitvi trga oziroma javnih naročil za dobavo teh zdravil tem zavodom pri prodaji na debelo. To vse je pomenilo omejevalni sporazum, katerega cilj je bilo preprečevanje, oviranje ali izkrivljanje konkurence na Slovenskem.
Z bolniki se da izvrstno zaslužiti, to je med drugimi ugotovil tudi ljubljanski mešetarski župan Zoran Janković: v zadnjih letih se je iz javnega zavoda Lekarna Ljubljana, ki ni bil ustanovljen za ustvarjanje dobička, kar 25 milijonov evrov prelilo v proračun MOL. Temu seveda sledijo tudi drugi taki javni zavodi po Sloveniji, ki lahko pri tem izkoriščajo svoj prevladujoči položaj na trgu. Možnosti za posel prodaje zdravil brez recepta je v Sloveniji še veliko – še vedno smo država z relativno nizko nacionalno porabo teh zdravil glede na preostalo Evropsko unijo. Je pa res, da dobivajo lekarne vse večjo konkurenco v spletnih lekarnah, to je dobra novica za potrošnike, a hkrati povečuje tveganje za (ne)varnost pri nakupih.