Ministrstvo za pravosodje je prejšnji teden znova organiziralo in plačalo izobraževalne tožilske dneve, ki so tradicionalni, letos dvajseti. Tudi tokrat so jih organizirali v Termah Čatež v hotelu Toplice s štirimi zvezdicami. Pravzaprav ne gre za dneve, pač pa dneva, saj sta le dva.
Pa to izobraževanje na davkoplačevalske stroške res pomembno prispeva k izobraženosti tožilcev? Terme Čatež oglašujejo hotel Toplice z besedami, da je to dobra izbira, ker otroci obožujejo bazene, hotel pa je povezan z zimsko termalno riviero. Očitno imajo bazene radi tudi tožilci. Stvar zasebnih podjetij je, če svoja izobraževanja organizirajo v letoviščih, toplicah, ob jezerih …, toda ko to počnejo državni organi, katerih predstavniki sicer stokajo zaradi pomanjkanja denarja, je zadeva drugačna. Le zakaj ne bi izobraževanja organizirali v Ljubljani, ki je tudi geografsko v centru Slovenije in bi velikemu delu tožilcev ne bilo treba plačevati prenočitev v hotelu.
Tudi sicer je bil program »izobraževanja« skoraj v posmeh resničnemu problemu zelo slabe izobraženosti slovenskih tožilcev. Ti imajo zlasti pomanjkljivo znanje o preganjanju zahtevnih oblik gospodarskega, korporacijskega, davčnega, finančnega kriminala. Eden redkih tožilcev, ki se je temeljito izobrazil o tem, Jože Kozina, javno opozarja na velik manko znanja pri tožilcih, s čimer si gotovo ne prisluži posebne simpatije med kolegi.
O čem so se izobraževali ob bazenih? O predrzni vožnji v teoriji in praksi! Tako piše v programu. Pa o »tehničnih analizah pri presoji krivdne odgovornosti in možnosti nastanka nematerialne škode v prometnih nesrečah.« O integriteti državnega tožilca … imeli so tudi predavanje Kako ohraniti mirno kri, ko je neskončno pritiskov. Zgolj pol ure so si vzeli za davčne zatajitve. Prvi dan se je program končal ob pol štirih popoldne, drugi dan že ob pol dveh. Kako priročno, ta drugi dan je bil četrtek, v petek si je bilo mogoče vzeti dopust in si privoščiti petdnevne počitnice.
Tožilski »izobraževalni« dnevi so lep prikaz razmer v tožilstvu. Večina se vleče na nekaj dobrih tožilcih, potem pa se generalni državni tožilec Zvonko Fišer kiti z njihovim perjem. Pri tem si je Fišer drznil biti celo tako pokroviteljski do medijev, da nas je obtožil, da pri obravnavi dela tožilstva ustvarjamo virtualno resničnost, ki lahko privede v nasprotje z delom tožilcev in pravosodja nasploh. Dejstva najprej, ocene in obsodbe potem, pravi Fišer. Torej prvo dejstvo: tožilstvo dela sicer malo bolje kot pred nekaj leti, ampak še vedno slabo.