Za kulisami zagotavljanja premierke Alenke Bratušek, da Slovenija ne potrebuje denarja, pač pa le čas, se znotraj koalicije bije neusmiljen boj prav za državni denar in posle. Parazitska omrežja, ki se napajajo od poslov z državo ali podjetji v njeni lasti, ne potrebujejo časa, ampak denar, in to hitro in čim več. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je po tem daleč najbolj zanimivo; poleg energetike, kjer je kljub krizi zagotovljen na stotine milijonov evrov težak denarni tok, je zraven še promet, kjer bo šlo zgolj pri projektu novega sistema za elektronsko cestninjenje do 300 milijonov evrov. Tudi tretje (prostor) in četrto (sredstva EU za prometno infrastrukturo) področje sta predmet poželenja.
Kot politik, ki želi imeti glavno besedo pri opisanih poslih, se izpostavlja Gregor Golobič iz propadle Zares. Področje energetike je bilo že v vladi Boruta Pahorja predmet Golobičevega poželenja, ki ga je (TEŠ)il po Zares gospodarski ministrici Darji Radić in Janezu Kopaču, nekdanjem generalnem direktorju direktorata za energijo. Golobičevim ljudem se je tedaj v hlastanju za denar postavila po robu stranka SD, zdaj se mu očitno ne bo.
Na položaj ministra za infrastrukturo in prostor, ki uradno izhaja iz kvote Državljanske liste, mu je uspelo postaviti Sama Omerzela, s katerim sta bila solastnika razvpite družbe Ultra. Omerzel je bil direktor hrvaške Ultre v Karlovcu, svoj delež je pred leti prodal in postal direktor Eol Grupe (naslova in telefonske številke sta ostala enaka), poleg tega pa je še lastnik družbe Lastinski v Novem mestu. Ta družba je prišla pod drobnogled potem, ko je Omerzel za direktorja direktorata za infrastrukturo postavil Antona Žagarja, nekdanjega vodilnega uslužbenca Darsa, bil je direktor informacijske tehnologije in ITS. Mediji so z objavo dokumentov razkrili, da je Žagar družbi Lastninski v lasti Omerzela v zadnjih petih letih priskrbel za skoraj milijon evrov poslov. Pri tem so bili javni razpisi prirejeni. Hkrati Žagarja, potem ko so ga pred časom odslovili z Darsa, še odškodninsko tožijo za več milijonov evrov. Ko je na Darsu izgubil službo, ga je v svojem podjetju zaposlil Omerzel. Vlada je Žagarja pod pritiskom razrešila, in zgodba je za predsednika DL Gregorja Viranta s tem končana.
Seveda to ne drži, nujno bi moral oditi tudi kontaminirani Omerzel. Pri »osrednjem slovenskem časniku« skušajo zdaj namesto tega pozornost preusmeriti od poslov Žagarja in Omerzela na SDS, češ da je moral »strokovni in profesionalni« Žagar zapustiti Dars na željo ljudi iz SDS. Očitno je za oranževca Golobiča minister Omerzel ključna figura, ki jo je treba ubraniti za vsako ceno.