Kaj je večja zgodba, metanje ruskih športnikov z olimpijskih iger ali aretacija simpatizerjev Islamske države, ki so pripravljali teroristične napade v Rio de Janeiru. Rusi, nedvomno. Nadobudne teroriste so ustavili, preden so lahko izpeljali napad, šlo naj bi tudi za, kot je prezirljivo dejal brazilski minister za pravosodje, popolne amaterje.
Profesionalci so zato ruski športniki, ki bodo, tako kot nesojeni džihadisti, olimpijske igre spremljali le po televiziji. Razkritje, da so na seriji velikih tekmovanj ruski atleti in tudi drugi športniki medalje dobivali s prepovedanimi poživili ter da se je v ruskem športu razvila prava kultura goljufanja in prikrivanja njihove uporabe, je ruske atlete stalo nastop v Riu in ogrozilo celo nastop celotne ruske olimpijske reprezentance (ob koncu redakcije odločitev Mednarodnega olimpijskega komiteja še ni znana).
Rusija se zdaj z eno roko s pepelom posipa po glavi, drugo pa obtožujoče upira v svoje žvižgače in tuje športne funkcionarje. Atletinjo Julijo Stepanovo, ki je mednarodni protidopinški agenciji Wada razkrila sistematične zlorabe dopinga v Rusiji, je sam ruski predsednik Vladimir Putin označil za Judeža, potem pa škripal z zobmi zaradi nespodobnega početja ruskih športnikov in funkcionarjev.
Prave instrospekcije Putin ni zmožen, čeprav je pri vsem skupaj zelo sumljiva vloga njegovega športnega ministra Vitalija Mutka, prvega človeka ruskega športa že od leta 2008, ki ga tuje preiskave obtožujejo, da je poskušal prikriti odkrite primere dopinga. Možak je še prejšnji teden vztrajno zanikal obstoj dopinškega programa z zaslombo ruske države. Za povrh je Mutko tudi predsednik ruske nogometne zveze, pred leti je odigral eno ključnih vlog v uspešni ruski kandidaturi za organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva leta 2018, diskreditirana šefa Fife in Uefe Sepp Blatter in Michel Platini sta pri njem vselej dobrodošla, se je hvalil. Mutko je človek, ki za Putina krepi ugled Rusije na športnem področju, pri tem pa, sodeč po očitkih korupcije, ki se nanj lepijo, ne izbira sredstev.
Putin se bo nedvomno skušal maščevati za hudo blamažo, ki za Ruse ni le športna, ampak tudi politična zgodba. Najbolj drastična odločitev je umik Rusije iz olimpijskega gibanja. Izguba ene od športnih velesil, ki se ponaša tudi s kopico poštenih vrhunskih športnikov, bi bila hud udarec za gibanje, ki je že tako načeto zaradi nespametnega prodajanja organizacije iger najvišjim ponudnikom. Dopinškemu madežu navkljub si je igre brez Rusov četrt stoletja po koncu hladne vojne težko predstavljati.
