Stranki v ustanavljanju, Solidarnost in Iniciativa za demokratični socializem (IDS), sta velika politična prevara. Prodajata se kot alternativa in rešitev za Slovenijo, v resnici pa gre za nove Kučanove otroke v političnem in ekonomskem smislu. Kakor Kučan v svoji pokomunistični politični karieri po letu 1990 ni nastopal kot kandidat te ali one stranke, ampak se je vedno pretvarjal, da zastopa »vse«, podobno velja tudi za obe stranki v nastajanju.
Kučan je svojo politično moč zgradil na političnem in ekonomskem pogorišču propadle Jugoslavije in se prodal kot odrešenik, čeprav je kot najvišji funkcionar prispeval k temu propadu. Enako se prodajata obe novi stranki, še zlasti Solidarnost (http://odbor.si/clani/), katere številni današnji člani so bili tudi člani propadlih strank LDS in kasneje še Zares, ki sta sodelovali pri propadu Slovenije. Največji absurd in sledi kučanovske dvoličnosti najdemo v ustanovnem aktu obeh novih strank: ustanavljata stranko, vendar sta kakor Kučan proti strankokraciji, to je proti strankam, želita jih ukiniti ter sebe vzpostaviti kot edino možnost. Pri obeh strankah je problem zlasti to, da tudi mlajši obrazi prodajajo stare nedemokratične ideje, ki so neposredno povezane s Kučanom.
Pri tem gre predvsem za koncept demokratičnega socializma, s katerim se je Kučan pred prvimi demokratičnimi volitvami v Sloveniji tržil na zadnjem kongresu komunistične zveze Slovenije 22. decembra 1989 (http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/22.12.1989-SocRS). Svojo povezavo z novimi vstajniškimi strankami je nedvomno pokazal, ko je na srečanju svojega Foruma 21 aprila letos organiziral razpravo Vstaja in politični sistem, kjer je navdušeno gostil vstajnike. Zdaj ti namesto Kučana ustanavljajo stranki, ki od mrtvih obujata ideje in ureditev nekdanjega propadlega totalitarizma. Še zlasti v IDS, kjer so glavni mladi, nekateri med njimi so rojeni v drugi polovici 80. let prejšnjega stoletja, ko je Jugoslavija že razpadala zaradi totalitarnega sistema. Zdaj se ti mladi prodajajo kot alternativa, ko hočejo ukiniti kapitalizem in parlamentarno demokracijo in ponovno uvesti taisti totalitarni socializem. Ni čudno, da je Kučan aprila letos povabil Roka Kogeja na razpravo Foruma 21, saj se ta zavzema za Kučanove mladostne ideale, ko piše: »Vstajniško gibanje ve, od česa beži. Beži od kapitalizma. (...) Beži od parlamentarizma.«
Največji problem je, da celo novi obrazi prodajajo propadle ideje, ki jih lahko uvrstimo v kategorijo »isto sranje, drugo pakovanje«. To velja tudi za vstajnika Uroša Lubeja, ki ga dominantni mediji že od vsega začetka kujejo v veliko zvezdo. Lubej je takoj zaslovel z nedemokratičnimi idejami, ko je lani decembra na vstaji zahteval: »Zahtevamo odstop politične elite. Desne in leve. V parlamentu in v vladi, v koaliciji in v opoziciji. Zahtevamo, da odidejo vsi, ki so izstopili iz koalicije naroda.« (7. december 2012) Danes Lubej ustanavlja svojo stranko in je na to svojo zahtevo očitno že pozabil, saj je minuli teden zavrnil podobne zahteve na Hrvaškem, da na volitvah ne sme sodelovati nobena od obstoječih strank: »Gre za simpatično in povsem razumljivo idejo, vendar neuresničljivo in nepravično do članov strank ter v nasprotju z demokratičnimi načeli.« (4. december 2013) V svojem obračanju plošče se Lubej kaže kot pravi Kučanov otrok. V protidemokratičnih idejah in dvoličnosti je že pravi politični veteran. Lubej, ki ima polna usta poštenosti, bi moral organizirati vstajo proti samemu sebi.
Da je Kučan v jedru obeh novih strank, kaže tudi »boj« obeh nastajajočih strank proti omrežjem in interesnim skupinam. Njihove člane motijo omrežja, vendar se nikoli ne izrečejo proti Kučanovem omrežju, še zlasti zloglasnemu Forumu 21, omrežju vseh omrežij, ki skozi celotno tranzicijo v imenu zlaganega nacionalnega interesa obvladuje Slovenijo in nas je tudi pripeljalo do sedanjega političnega in ekonomskega bankrota. Člani strank v nastajanju zahtevajo, da morajo oditi vsi, ki so oškodovali državo, vendar niso nikoli navedli Kučana in njegovih kapitalistov Foruma 21. Na vstajniški spletni strani facebooka Janez Janša naj odstopi kot premier Republike Slovenije (www.facebook.com/JanezJansaNajOdstopiKotPremierRepublikeSlovenije) je Janša predstavljen kot tisti, ki je oropal slovenskega banke, vstajniki pa so slepi za bančni rop nekaterih članov Foruma 21 na čelu z zaprtim Binetom Kordežem.
Namesto tega vstajniki kot največji uspeh ljudskih vstaj navajajo odhod Janševe vlade in padec mariborskega župana Kanglerja. Nikakor pa odhod Jankovića kot župana Ljubljane, ki je med drugim tudi ustanovitveni član Foruma 21. Lubej je na začetku še govoril o Janševiču, vendar je v resnici rušil zgolj Janšo. Tudi po poročilu KPK proti Jankoviću ni nikoli protestiral, proti njemu ni dajal uničujočih izjav, kot jih še danes nenehno trosi proti Janši – po medijih, socialnih omrežjih itd. Podobno velja za Odbor za solidarno in pravično družbo, ki je letos 10. januarja v sporočilu za javnost Janša in Janković naj nemudoma odstopita! zahteval odstop Janše in Jankovića zaradi poročila KPK. Ko je Janša padel, so nehali s pozivi k Jankovićevem odstopu. Radikalni vstajniki, organizirani okoli IDS, se s Kučanovim političnim otrokom Jankovićem niso niti ukvarjali, s čimer so se pokazali kot najbolj pravi Kučanovi otroci.
Novi stranki v ustanavljanju kažeta, da se Kučan zlahka odpove svojim propadlim političnim otrokom, saj vedno dobi nove. Leta 2011 je pustil propasti LDS in Zares, ki sta mu dolgo in pridno služili, da bi se na prvo mesto prebila Jankovićeva PS. Ker danes PS počasi, a neizbežno hira, si je Kučan že našel nove in še radikalnejše politične otroke, po katerih želi Slovenijo še naprej trdo držati v šahu.