Nesporna zmagovalka nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah v Avstriji je zagotovo Avstrijska ljudska stranka (ÖVP) Sebastiana Kurza. Po prvih podatkih je dobila 37,1 odstotka oziroma 5,6 odstotka več kot na predčasnih volitvah leta 2017.
Temi, ki sta Kurzu prinesli toliko glasov, da je zmagal z velikim naskokom pred drugimi strankami, sta zagotovo nasprotovanje nezakonitim migracijam in nasprotovanje islamizaciji Avstrije.
Podobo politika, ki nasprotuje politiki odprtih vrat za množične migracije, si je Kurz začel graditi že tako rekoč od izbruha migrantske krize pozno poleti in zgodaj jeseni 2015.
S tem je vzel veter iz jader svobodnjakom in popeljal ljudsko stranko do zmage na predčasnih volitvah leta 2017. Druga tema, ki so jo prav tako deli s svobodnjaki, pa je vprašanje islamizacije.
Tudi tukaj je Kurz povlekel nekaj potez, ki so všeč kar precejšnjemu delu avstrijskih volivcev. Gre za prepoved nošenja muslimanskih naglavnih rut za deklice v osnovnih šolah, tik pred volitvami pa je ljudska stranka skupaj s svobodnjaki in stranko Jetzt v avstrijskem državnem zboru predlagala nadzor nad muslimanskima organizacijama Atib in Mili Görüs, ki bi se lahko na koncu končal s prepovedjo teh dveh organizacij, ki ju povezujejo z islamskimi radikalci.
A veliko vprašanje je, kako v Avstriji, kjer je Avstrijska ljudska stranka umeščena precej bolj desno kot CDU v Nemčiji, spraviti skupaj konservativno nasprotovanje množičnim migracijam in islamizaciji ter Zeleno obsedenost s podnebnimi spremembami. Bo takšna koalicija lahko trdna in dolgoročna?
Tretja velika volilna tema severno od Karavank pa je bilo podnebje. Le tako lahko pojasnimo velik uspeh Zelenih. Ti so na predčasnih volitvah leta 2017 izpadli iz parlamenta, letos pa so dobili 14 odstotkov oziroma kar 10,2 odstotka več kot leta 2017.
»Hvala, Greta Thunberg,« lahko rečejo avstrijski Zeleni, saj je podnebna histerija zadnjih mesecev veliko prispevala k velikemu uspehu Zelenih. Svoje je dodal še predsednik Zelenih Werner Kogler, ki je znal nagovoriti tudi bolj konservativne volivce.
Veliki poraženci volitev so zagotovo svobodnjaki, saj so dobili le 16,1 odstotka oziroma skoraj 10 odstotkov manj kot leta 2017. V avstrijskem državnem zboru, ki poleg nacionalnega sveta sestavlja dunajski parlament, bodo zdaj imeli občutno manj poslancev kot pred volitvami.
Svobodnjake še vedno tepe afera Ibiza, ki je odnesla karizmatičnega Heinza-Christiana Stracheja. Norbert Hofer, ki je prevzel stranko po Strachejevem odstopu, je več kot očitno stopil v prevelike čevlje. Poleg tega je bilo pred volitvami tudi očitno, da je stranka razcepljena med Hoferjem in nekdanjim notranjim ministrom, vplivnim Herbertom Kicklom.
Tudi odločitev svobodnjakov letos spomladi, da podprejo nezaupnico proti Kurzu, jim je verjetno odgnala kakšnega volivca, saj so se pokazali kot zdraharji, ki so zaradi užaljenosti in osebnih interesov posameznih svobodnjaških politikov pripravljeni podreti desno vlado.
Volitve so tudi pokazale, da se socialdemokrati še vedno niso izkopali iz krize. Res so dosegli drugo mesto, a dobili so le 21,7 odstotka oziroma 5,2 odstotka manj kot leta 2017. Očitno je, da njihova voditeljica Pamela Rendi-Wagner ni sposobna vrniti stranko na pota stare slave.
Veliko vprašanje je, ali bo Avstrija znova zavladala črno-modra koalicija. Po prvih izjavah razočaranih svobodnjaških politikov sodeč, je ta koalicija preteklost in se bodo svobodnjaki umaknili v opozicijo, kjer si bodo lizali rane in upali na ponovni vzpon.
Že pred volitvami so številni trdili, da bo po volitvah Kurz sestavil novo koalicijo, tokrat z Zelenimi in liberalnim Neosom. Tudi v sosednji Nemčiji številni navijajo za črno-zeleno koalicijo, saj naj bi bila zgled za nemško črno-zeleno koalicijo po prihodnjih volitvah.
A veliko vprašanje je, kako v Avstriji, kjer je Avstrijska ljudska stranka umeščena precej bolj desno kot CDU v Nemčiji, spraviti skupaj konservativno nasprotovanje množičnim migracijam in islamizaciji ter Zeleno obsedenost s podnebnimi spremembami. Bo takšna koalicija lahko trdna in dolgoročna?
