EU Digitalno COVID potrdilo Svet24.si

Pozor, če ste digitalno covidno potrdilo ...

blato Pivola Svet24.si

Odpadno blato odstranjeno, a nekaj še vedno smrdi

pct-pogoj, preverjanje, koronavirus Svet24.si

Ogorčenje: v državni zbor vpadli inšpektorji in...

igor zorcic bobo1 Reporter.si

Igor Zorčič bo ustanovil stranko do konca leta, ...

20210610-01064860 Necenzurirano

Lepo je biti minister Dikaučič #kolumna

SEVERINA Odkrito.si

Severina: Afera s črnogorskim mafijašem?

maribor gw Ekipa24.si

Težavam pa kar NI IN NI VIDETI KONCA, ...

Kolumnisti

Kakšen bo svet po korona virusu?

Deli na:
Kakšen bo svet po korona virusu?

Mitja Jeraj - Foto: Arhiv

Korona virus je med nami. Posledice njegovega globalnega delovanja smo v preteklih mesecih čutili posredno prek medijev, sedaj pa je tudi vso domače dogajanje v znamenju ene najbolj razvpitih pandemij v zadnjih letih.

Za globalno družbo bo očitno imel večje posledice, kot se večina ljudi trenutno zaveda, saj za sabo že sedaj vleče radikalne ukrepe, ki so se zdeli še pred dnem ali tednom nerealni za naš čas. Na trenutno stanje vpliva veliko dejavnikov, na osnovi trenutno dostopnih informacij pa je smiselno posledice korona pandemije analizirati z več različnih vidikov.  

Prvi je nedvomno sociološki vidik. Primeri, kot so prepoved vstopa določenim državljanom oziroma celo etničnim ali rasnim skupinam v nekatere države ali celo restavracije (npr. v Italiji, kjer je veliko število okuženih), spominjajo na druge čase in na drugo realnost. Letalske družbe so v tem kriznem obdobju odpovedale večino poletov na Kitajsko oziroma v širšo regijo.

Strah je eden izmed elementarnih človeških determinant, zapisan v človeškem DNK že več milijonov let evolucije in hkrati eden izmed najmočnejših faktorjev za vse večje družbene spremembe. Poleg tega pa previdnost ne izgine v trenutku in vprašanje je, kako bo ta situacija vplivala na  globalne posle, predvsem pa na globalni  turizem v naslednjih letih.

Zanimivo je tudi, da so v določenih državah potrošniki dobesedno počistili stojnice v trgovinah, kot da se pripravljajo na konec sveta. Poleg tega, nekateri spletni trgovci poročajo o nenavadnih nakupnih odločitvah, ki povzročajo probleme pri izvajanju prodaje, zaradi izpada proizvodnje.

Kitajska je trenutno 2. svetovna ekonomija in je v zadnjih 20 letih veljala za gospodarski čudež. Globalizacija se je v tem obdobju odvijala obojestransko, globalna ekonomija pa je poleg doseganja maksimalnih poslovnih rezultatov temeljila tudi na zaupanju. Trenutne napovedi kažejo, da se bo gospodarska rast na Kitajskem upočasnila za od 4,5% do 5,6% v prvem četrtletju 2020.

Poleg tega, bo Korona virus vplival na percepcijo Kitajske kot ene izmed najoptimalnejših partneric ter na zaupanje pri nadaljnjem poslovanju. Sistem ene stranke pri njih očitno ni bil kos aktualnemu virusu, saj so veliko časa zavajali svet, da je vse pod nadzorom. Pa temu ni tako, kot kaže.

Ta, drugi in verjetno še bolj pomemben je ekonomski vidik, ki pogojuje preživetja in napredek človeškega rodu.  Vpliv korone na gospodarstvo se vidi na prav vseh področjih. V Sloveniji je bilo leta 2018 realiziranih 15,7 milijona prenočitev, poleg nočitev pa je bilo še veliko tranzitnih gostov, ki so se ustavili pri nas za en dan.

Če predpostavimo, da so prav Italijanski gostje ustvarili največ nočitev oziroma da so prav azijski gostje tisti, ki so v veliki meri vsako leto rasti, ugotovimo, da bo ob spremenjenih pogojih potovanj in uvajanja omejitev, naše gospodarstvo ob veliko denarja. Tukaj seveda ne gre samo za izpad zaradi taks, nočitev, hrane oziroma pijače (lokalne) ampak na drugi strani tudi izpad na področju transporta, kulturnih znamenitosti, spominkov, doživljajskih dogodkov, potencialnih sklenjenih poslov itn.

Slovenska podjetja že občutijo posledice spremenjenih razmer na globalnem trgu, saj ne dobijo naročenega, poleg tega pa se je marsikje ustavila prodaja.

Na kitajskem (in sedaj tudi v naši bližini) so številna podjetja že dlje časa zaprta, kitajska vlada pa v ekonomijo sprošča injekcijo v ocenjeni višini okoli 170 milijard EUR (1,2 bilijona Juanov).

Slovenska podjetja že občutijo posledice spremenjenih razmer na globalnem trgu, saj ne dobijo naročenega, poleg tega pa se je marsikje ustavila prodaja. Glede na Kitajsko je za pričakovati, da bodo morale države v EU slediti spodbudam, če bodo hotele ostati konkurenčne.

Vse te razmere se kažejo tudi na borzah, kjer so v povprečju vrednostni papirji izgubili v zadnjem obdobju v času pisanja članka. Pomemben signal na drugi strani pa je preboj magične meje pri ceni zlata, ki je se je v aktualnem tednu pojavila na rekordni (magični) ravni 50.000 € za kilogram.

Številne države in organizacije že doživljajo resen padec gospodarske dinamike, prav tako pa popravljajo napovedi o gospodarski rasti za leto 2020. Če razmišljamo o gospodarstvu holistično, hitro pridemo do spoznanja, da bodo multiplikatorji pomenili za globalno gospodarstvo večje negativne posledice, kot jih sedaj stroka napoveduje, poleg tega pa lahko pričakujemo odpuščanja v vseh sektorjih.

Teorija velikega poka opredeljuje začetek našega vesolja kot eksplozijo v eni majhni točki, iz katere se je širilo stvarstvo po vesolju. Nekatere izmed teorij o vesolju predvidevajo, da bo v določeni točki, le-to začelo nazaj gravitirati proti jedru, dokler ne bo zadnja črna luknja zaključila zgodbe.

Slovenska podjetja imajo dobavitelje po celem svetu in so zaradi tega stroškovno bolj učinkovita, kar je smisel podjetništva. Na strani makro tveganj so zaradi tega podjetja bolj ranljiva in nimajo možnosti vpliva na njih. Smisel podjetništva je po mojem mnenju Modus operandi, kjer na koncu obdobja podjetja realizirajo najvišjo ceno na trgih za določeno kvaliteto prodanega na dolgi rok. Za to pa morata biti izpolnjena pogoja kvalitete in znamke.

V družini, v podjetništvu, v gospodarstvu in na ravni držav je smiselno trditi, da je potrebno narediti osnove in da so planiranje in definicija vizije, ciljev, poslanstva in strategije, prvi izmed ključnih korakov vsake entitete. Pri pojavu korona virusa so številni ljudje spoznali, da mnoge države in organizacije niso opravile svoje naloge kot bi jo morale (mišljeno kot ljudje, ki imajo v instituciji funkcije in ki so za doseganje teh funkcij odgovorni) in se sprašujejo, kako države vladajo na drugih področjih.

Trenutna katarza bi lahko bila mejnik, kjer bi se družba dogovorila o konceptih, ki so pomembni za prihodnost. Tukaj izpostavim samo nekaj najbolj pomembnih konceptov kot so možnost konkurenčnega podjetniškega udejstvovanja, kvalitetnega preživljanja življenja za prebivalce, skrb za dolgotrajen in trajnosten razvoj, skrb za okolje in življenje živali in rastlin, skrb za kulturo in razvoj kulture, skrb za vključevanje ekonomsko oziroma socialno izključenih v procese ipd.

Kar bi se morali naučiti iz zgodbe je, da je napočil skrajnji čas, da se začnemo obnašati profesionalno in definiramo zgoraj omenjene koncepte ter začnemo delati dolgoročno v smeri izboljšanja stanja družbe. Slovenci smo narod s tisočletno zgodovino in z najstarejšo zapisano besedo v latinici med vsemi slovanskimi narodi.

Razpršenost posla po celem svetu zaradi iskanja najnižjih stroškov nabave ali proizvodnje je sicer za doseganje dobičkov smiselna, za dolgoročno rast in vzdržnost naroda (rast standarda na dolgi rok) pa se je smiselno čim bolj povezovati v svojem okolju ter spodbujati generiranje visoke dodane vrednosti z končnimi izdelki (ne s polizdelki ter po možnosti izdelki višjega cenovnega razreda), za kar potrebujemo močno mednarodno znamko Narejeno v Sloveniji. Utemeljitev in promocija te znamke je naloga države.

Nujno je, da ponovno razmislimo, kdo smo kot družba in kreiramo platformo, ki bo omogočala najvišjo možno kvaliteto življenj za državljane na dolgi rok, kljub kritičnim tveganjem, ki se pojavljajo, tako pri planiranju v okviru podjetništva, kot v družbi in ki jih v dokumentu poslovni načrt, analiziramo v poglavju moži ukrepi za odpravo kritičnih tveganj.

Dr. Mitja Jeraj je ekonomist, visokošolski predavatelj na Gea College

Loading...