Pa smo jo dobili. Peticijo ZA privatizacijo. Avtorji nimajo ambicije, da bi tekmovali z levičarsko PROTI privatizaciji, ampak preprosto pokažejo, da so prosti trg, zasebna podjetniška pobuda in svobodni posamezniki učinkovitejši od političnega podjetništva. Medtem ko socialisti rožljajo in glorificirajo državo, ki bo rešila težave, ter grozijo pred zlobnimi kapitalisti, liberalni pobudniki nagovorijo državljane in ničesar ne obljubljajo. Celo več. Po njihovo se do blaginje pride z odgovornostjo, poštenjem in trdim delom. Slovence zato pozivajo, naj se uprejo miselnosti političnega mešetarjenja, saj težava niso ljudje, ampak je sporni sistem.
To pa je nekaj, česar levičarji nikakor ne razumejo. Izhodiščna zabloda njihovih marksističnih ekonomistov je prepričanje, da je ekonomija igra z ničelno vsoto ali zero-sum game. Da gre za igro, kjer vedno nekdo izgubi, drugi pridobi. Zato ideje iz nekega vzporednega vesolja, da ena stran pridobiva izključno na račun druge strani. Zato je potrebna močna in regulirana država, ki bo z prerazporejanjem skrbela, da razlike ne bodo prevelike. To je nekaj, v kar je najlažje prepričati državljane. Ne, da je za neuspeh kriv vsak zase, ampak da je za tvoj neuspeh vedno kriv nekdo drug. Kajti zagotovo je svoje težave najlažje prevaliti na drugega in misliti, da blaginjo uživajo bogatejši izključno zato, ker izkoriščajo druge.
Vendar, kot je že običajno pri levičarjih, je resnica drugačna. Prostotržno gospodarstvo temelji na zasebni lastnini in svobodnih posameznikih, ki se prostovoljno srečujejo na trgu. Prav zato je to igra s pozitivno vsoto, kjer vsi pridobijo, saj ni nobene prisile. Bi nekaj kupili, če bi menili, da je vredno manj, kot bi odšteli? Svobodni človek tega ne bi storil, šel bi drugam. Velja tudi narobe. V reguliranem in državnem gospodarstvu pa ti ves čas nekdo meri s pištolo v sence, češ to moraš narediti, saj brani svoje monopole. Zato privatizacija državnih podjetij ni igra ničelne vsote, kot trdijo podpisniki peticije PROTI privatizaciji, češ pridobili bodo novi lastniki, izgubili državljani, ampak klasična kombinacija win-win, pri čemer bodo pridobili tako novi lastniki kot državljani. Če že zaradi drugega ne, davkoplačevalci ne bodo spet s subvencijami in dokapitalizacijami do onemoglosti reševali državna podjetja in banke.
Podnaslov peticije je »za depolitizacijo gospodarstva«. Ljubše bi mi bilo, ko bi zapisali za deregulacijo. Depolitizacija še ne pomeni deregulacije. Politiki se lahko umaknejo, regulacija ostane. In prav številni zakoni in podzakonski akti, ki jih je v Sloveniji trenutno v veljavi 19.000, so tisti, ki omogočajo vpletanje države v svobodno pobudo. Zato je hkrati z depolitizacijo potrebno presekati tudi gordijski vozel regulacije. Drugače delo ne bo do konca opravljeno.