thomas mathew crooks Svet24.si

Kaj je znanega o strelcu na predsedniškega ...

prometna-nesreča, avto Svet24.si

Foto: V Radečah z avtom s ceste in na streho

1 Necenzurirano

Zakaj nas desnica straši, da je Ljubljana nevarna

nika kovac pl Reporter.si

Zaplankana Slovenija: lobistično ozadje - zakaj ...

tadej pogacar Ekipa24.si

Hahaha! Pogačar objavil zmagoslavno fotografijo, ...

Lorella Flego, Mario Galunič - naslovka Revija Stop

Lorella Flego in Mario Galunič: 25 let trajajoča...

milicJPG Ekipa24.si

Linčajte Sekulića, linčajte mene, a vsak rabi ...

Kolumnisti

Ivan Puc o zlatem pravilu in NLB

Deli na:
Ivan Puc o zlatem pravilu in NLB

Če jeseni zaprosimo za evropsko finančno pomoč, smo se odrekli delu suverenosti. Pri tem ne pomaga kaj veliko dejstvo, da je – kot je te dni objavila vlada – zaradi zmanjšanja števila ministrstev in uveljavitve zakona za uravnoteženje javnih financ masa izplačanih plač članom vlade za junij za več kot 30 odstotkov nižja, kot je znašal seštevek lanskih junijskih plač prejšnje vlade. Ko gre za milijardo in pol evrov neizterljivih slabih posojil naše osrednje tranzicijske banke, to odrekanje ne pomeni veliko.

To je pomembno, toda ve se, na katerem bojišču bo dobljena bitka s krizo in kaj bo odločilo o usodi druge Janševe vlade. Varčevanje, ki je omogočilo, da ima vlada za javne finance vzdržen proračun, je samo dober temelj, ki se ga velja lotiti, kot se navadno reče za ustavo, s tresočo se roko. Izkazalo se je, da je sanacija bank zahtevnejši izziv od izkazane spretnosti vladnega pogajalca, ministra za delo Andreja Vizjaka. Odkar finančni minister Janez Šušteršič ni mogel držati obljube, da denar davkoplačevalcev ne bo šel za sanacijo državnih bank, smo do vratu v evropski bančni krizi. Tudi zato bo tako pomembno glasovanje o zlatem pravilu, s katerim premier Janez Janša postavlja na preizkušnjo tudi opozicijo. Gospodarska, dolžniška in bančna kriza so namreč povezane.

Koliko pa je povezana koalicija? Ideološke teme bodo poniknile in se najbrž pojavile prihodnjo pomlad, ker je to letni čas »upora« in »zmage«. Vse kaj drugega so bolj »resne« teme. Tako Desus pa tudi SLS radi izvedeta predstavo za javnost takoj, ko vlada počne nekaj, kar med volivci ne zbuja odobravanja. Tako je bilo že v prvem Janševem mandatu, le da je Radovan Žerjav vendarle drugačen profil politika, kot je bil Bojan Šrot. Zdaj je vroč kostanj luknja v NLB. Erjavec pa se ni zelo spremenil. »Velik problem ministra za finance je to, da nam ne more dati teh podatkov (o konkretnih slabih posojilih NLB, op. a.). To je njegov in ne naš problem,« je govoril v eni od predstav za svoje volivce. Rad bi vedel, koliko je posojil, ki jih NLB ne bo dobila in nikoli videla, kdo je to dobil in koliko.

Zastavek tega ekshibicionizma ni kakšna velika skrivnost. Desus in ljudska stranka se radi ponašata, da ju v tajkunskih posojilnih zgodbah ni bilo zraven. Recimo, da to celo drži. Nihče v vladi – tudi tisti, ki je novinarjem izročil dokumente o skrbnem pregledu NLB – pa ne more reči, da ga »ni zraven«, ko je treba storiti vse, da nas jeseni na dohiti usoda Španije. Z zlatim pravilom »je zraven« tudi opozicija.