pokol-v-šoli-vladislava-ribnikarja, obletnica-pokola Svet24.si

Srbija pred obletnico krvavega poboja v beograjski...

azijski sršen, invazivna vrsta Svet24.si

Škodljivi azijski sršen je že pri naših ...

kres, ogenj, prvi-maj, kresovanje Necenzurirano

Živel 1. maj ali kako normalizirati nenormalno

hisa brglez-pl016 Reporter.si

Hiše, avti in bančni računi evropskih ...

doncic Ekipa24.si

Kakšen odgovor Luke! Je kdo dvomil vanj? Vsem je ...

Brigita Langerholc Njena.si

Brigita Langerholc se je z družino preselila na ...

crypto.com arena Ekipa24.si

Sramota leta! V LA-ju skušali takole provocirati ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Kolumnisti

Ivan Puc o tranziciji tajne politične policije

Deli na:
Ivan Puc o tranziciji tajne politične policije

Razsvetljensko načelo ločitve Cerkve in države v komunistični različici je oblast razumela enostransko totalitarno le kot ločitev Cerkve od države in družbe, ne pa tudi obrnjeno kot avtonomijo Cerkve, in tako na vse mogoče načine posegala v zadeve verskih skupnosti. Tudi za celovito razumevanje, kako je potekal nadzor nad Cerkvijo, njeno kadrovanje, najbolj verodostojno govorijo arhivski dokumenti. Če so seveda ohranjeni. Kot opozarja zgodovinarka dr. Tamara Griesser - Pečar v pravkar objavljeni študiji Katoliška cerkev v arhivu slovenske tajne policije (zborniku Odstiranje zamolčanega), so bili številni dosjeji Udbe v številnih kriznih obdobjih uničeni. Tudi in predvsem tisti, ki so obravnavali Katoliško cerkev. Toda uničevali so tudi dosjeje evangeličanske, starokatoliške, adventistične, baptistične in jehovske verske skupnosti. Ostali smo brez dosjejev škofa Antona Vovka, korespondence, zaplenjena pri škofu dr. Maksimilijanu Držečniku, korespondence med škofom dr. Gregorijem Rožmanom in dr. Ivanom Jožefom Tomažičem, dosjejev o ljubljanski, mariborski in beograjski škofiji ter goriški administraturi, koprski administraturi oziroma škofiji, o nunciaturi, o mednarodnih zvezah, o kazenski politiki proti kleru.

Ob pomanjkanju dokumentov so še toliko pomembnejša pričevanja. Ne le na strani žrtev, temveč tudi nasprotne strani. Ni jih bilo veliko, zdaj se je s knjigo oglasil Zdenko Roter, sodelavec Udbe, desetletje in pol po vojni postavljen za kler. Griesser - Pečarjeva ga je pred leti že vabila, da bi ji pomagal pri pisanju knjige Cerkev na zatožni klopi, a je sodelovanje zavrnil. V Padlih maskah je tudi zgodba, kako ga je predsednik parlamentarne komisije za raziskovanje povojnih pobojev Nace Polajnar (ne Janez Polajnar, kot se mu je zapisalo) jeseni 1992 v pismu pozval, naj se kot pripadnik nekdanje Udbe zglasi v komisiji. Spet je rekel ne, bil je zelo prizadet in pustili so ga pri miru. On pa ni miroval in takoj poizvedoval pri Spomenki Hribar, vendar mu prijateljica ni vedela povedati, kako je Polajnar kot poslanec SKD prišel do njegovega imena. »Prišel bo, če bodo UDBO uradno postavili zunaj zakona in zakonsko določili zaslišanje vseh njenih pripadnikov,« je Spomenko obvestil Roter. Dragoceno pričevanje. Ni dosti manjkalo, pa bi bil zunaj zakona postavljen kar Polajnar.