Revija Reporter
Kolumnisti

Ivan Puc o tem, zakaj je KPK zanemarila preventivno vlogo

Ivan Puc

15. jan. 2013 7:07 Osveženo: 10:02 / 09. 8. 2017

Deli na:

Janez Janša in Zoran Janković se najbrž res poslavljata, vendar ne zato, ker bi to zahtevale ugotovitve protikorupcijske komisije. Da morata oditi, se je najprej odločila komisija za preprečevanje korupcije (KPK) z začetkom preiskave in nato v primeru Janše še njegovi (nekateri) koalicijski partnerji. »Strici«, skriti v ozadju, o Jankoviću niso javno rekli še ničesar.

Kot rečeno, ugotovitve komisije odstopov ne zahtevajo. Če pustimo ob strani pomembno, a še nerazčiščeno vprašanje, ali je kršila zakon, ker prizadetim ni poslala osnutek poročila, da bi lahko dali pripombe, komisijo bremeni to, da v vseh letih svojega obstoja ni učinkovito in sproti nadzirala premoženja predsednikov strank. V komisiji radi poudarjajo, da je njena vloga predvsem preventivna. Z drugimi besedami, tudi predsednike strank je treba odločno in ostro opozarjati na dolžnosti, jih privajati na sprotno poročanje, pasti gotovinskega poslovanja, shranjevanje računov in sploh na vse, kar od njih zahtevajo. A njen cilj ni bil postaviti delujoč okvir za nadzor in naučiti funkcionarje oziroma šefe strank na red v svoji in družinski ekonomiji.

Namesto teh nujnih in dolga leta zanemarjenih nalog, to bi morali samokritično priznati, so raje postavili radarje na položaje, kjer lahko pobirajo kazni. Goran Klemenčič je ravnal tako kot Franc Kangler. Radarjev namreč na položajih strankarskih funkcionarjev ni bilo, bila so le novinarska vprašanja in spletke. Uspeh – izrek drakonske kazni – je bil tako zagotovljen. Tudi oni so spremljali zadnje dneve kampanje pred dobrim letom, ko sta J. in J. pred televizijskim občinstvom prebirala še sveže zbrane premoženjske listine. Žalost, ki jo je teatralno omenjal Klemenčič, ni bila videti iskrena.

Za Rajka Pirnata je nesprejemljivo, če se po poročilu KPK ne bo nič zgodilo, ker bi se ravnanje Janše in Jankovića vzpostavilo kot standard. To ne drži. Če bosta ostala funkcionarja, ni dvoma, da bo v njunem gospodarstvu in gospodinjstvu marsikaj drugače. Njun odnos do komisije in njuna družinska ekonomija bi bila že zdaj neprimerno bolj zakonita, če bi komisija svoje delo opravila neinkvizicijsko prej in sproti.