Ljudje so naveličani vlade, korupcije, klientelizma, na živce jim gre sodstvo, stranke in še katera od bolj uglednih ustanov. Ne verjamejo več nikomur in ničemur. Vendar pri uličnih protestih ne gre predvsem za to. Če bi bili egiptovski lonci polni, bi bil politični razred, in še kdo zraven, lahko bolj brez skrbi. A je v državi gospodarska kriza, ne pozabimo, BDP je upadel za deset odstotkov. In to je tista »ekonomska baza«, ki sproža premike v glavi. Ko tudi ljudje v dobrih službah, ki gojijo duha – denimo v visokem šolstvu, prizadetem zaradi krize – frustrirani pozivajo k protestniškemu sproščanje telesa.
Problem je hujši. Ali smo dojeli položaj, v katerem smo, ali kot pravi podjetnik Japec Jakopin, tiščimo glavo v pesek. Da nismo sami, ampak smo v svetovnem vrtincu sprememb. Odhajajoči predsednik Danilo Türk tega v prilizovanju volivcem ni hotel razumeti. Borut Pahor je lahko še tako leporečil, govoril floskule brez vsebine, toda kot nekdanji premier dobro ve, da spremembe niso nekaj, čemur bi ljudstvo ploskalo.
Kakorkoli je bila t. i. ljudska vstaja povezana s predsedniškimi volitvami, posredno ali bolj neposredno, se ta nadaljuje. Pred Pahorjevo inavguracijo naj bi dosegla vrh s vsesplošno vstajo. A mora še pokazati, da je res vstaja in res ljudska. Kajti tisti, ki jo sklicujejo, so spodbujali bojkot volitev. Še huje. Hoteli so nam ukrasti volitve. Eden od protestnikov, ki so ga v Mariboru večkrat pokazali, je vpil, da hoče(mo) pravno državo. Torej mu mora biti jasna lekcija iz demokracije: politične elite je mogoče menjati le na volitvah.
Türku ni uspelo v svojo korist aktivirati volivcev, ki so mu jih organizatorji protestov pripeljali na ceste. A direndaj se nadaljuje. Stric vseh stricev vidi pravo smer od zdaj na ulicah in trgih – in ne na volitvah. Vidi jo skrajno drugače od te, ki jo bosta z več sloge utirila Janša in Pahor. Ameriški veleposlanik je lepo povedal, da smo se Slovenci odločili za konec delitev in za medsebojno sodelovanje. Prelepo, da bi bilo res. Naj govori s Kučanom in Jankovićem.
Ljudi je treba poslušati. To mantro v kampanji je moral Türk na koncu požreti sam. Odslej bo aktivni državljan. To se sliši kot ime stranke Pozitivna Slovenija, a je zanikal, da bi prevzel vodenje največje stranke. Kje v prihodnje vidimo nekdanjega šefa države? Projekcija (po grškem scenariju) ga pokaže kot aktivnega državljan, ki na ulicah in trgih ne skandira »Šampioni!« temveč »Ven s trojko!«