»Prepričan sem, da ni Rode skoval zarote proti Uranu in ne Uran proti Rodetu, lahko pa so se 'udarili' njuni gremiji, zaokrožile so govorice in posledice so tu.« Tako je pater Branko Cestnik pred letom dni komentiral afero, ki jo je z insinuacijo o otrocih kardinala Rodeta sprožilo Delo. Ko smo takrat govorili z nekaterimi iz kleriških vrst, so bili vse bolj prepričani, da jih skušajo razdeliti med tiste, ki so za ljubljanskega nadškofa in metropolita Antona Stresa, in tiste, ki so zoper njega. Nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec je prav v tistih dneh v daljši elektronski pošti, poslani nekaterim duhovnikom, zvalil krivdo za finančni polom na Stresa. Nekdo je še poskrbel, da je pošta prišla do Dnevnika in v javnost.
Dejanski tarči afer v Cerkvi (spomnimo naj tudi na zahtevo Svetega sedeža, da se upokojeni nadškof Uran umakne iz Slovenije) sta bila že takrat nadškofa ordinarija Stres in Turnšek, ne pa njuna odstavljena predhodnika Uran in Kramberger.
Kot nam je dejal v pogovoru Ivan Štuhec, se je jasno merilo in streljalo v ta nadškofa. Bil je mnenja, da bi ob vseh zamenjavah, ki smo jim bili priča, zamenjava nadškofa Stresa ne bila dobra. Podobnega prepričanja je bil tudi kardinal Rode: »Škofovskih menjav je bilo v zadnjih letih že preveč. Čas je, da začnemo živeti normalno.« A vsi niso bili tega mnenja. Pater Bogdan Knavs je v odprtim pismu, objavljenem v Družini lani spomladi, od vodstva Slovenske katoliške cerkve zahteval, da poišče krivce za finančni škandal in si s tem, kot je zapisal, olajšal vest. Prejšnji teden je v Odmevih pokazal, da je imel kot krivca že ves čas v mislih prav oba nadškofa.
Ni težko pritrditi tistim, ki ukrep papeža podpirajo in se pri tem sklicujejo kar na besede mariborskega nadškofa Turnška: dokler sta onadva na položaju, duhovniki in škofje preprosto ne morejo opravljati svojega prvenstvenega dela, ki je oznanjanje Kristusa in pričevanje zanj. A do tega »spoznanja« je prišel Frančišek tudi s pomočjo tistih »gremijev«, ki jim je šlo za padec ljubljanskega nadškofa. Iz načelnih in manj načelnih razlogov. Delitev, ki ostaja težko breme za naslednika Stresa. Ta nam je lani spomladi dejal, da tudi on doživlja strahove, neuspehe in razočaranja, a je pri tem »pravo vprašanje, ali sem zvest resnici, pravici, torej presežnim vrednotam, ne pa to, ali se svet trenutno suče po mojih željah. Na prvo mesto postavljam odgovornost pred Bogom.«
