Povsem resni ljudje trdijo, da je edini pravi razlog za sprožanje delitev in ideološkega spopada v namenu oblasti, da s tem prikrije druge poteze oziroma načrtno odvračanje pozornosti od pomembnejših tem. Pod oblakom proslavarskega prahu se dogajajo nastavitve nadzornikov, prodaja NLB in druge umazane rabote. Je to mogoče? Je novinarje mogoče tako pretentati? Mar Slavko Bobovnik in njegovi v Odmevih v tem prahu ne bodo videli, kakšne zakona snuje in na svetlo daje vlada? Bo mar nekaj tisoč upokojencev spregledalo, da so na svoje račune skupaj s pokojnino prejeli manj denarja? Ali javni uslužbenci te dni še vedno niso prišli k sebi zaradi praporov, rdečih zvezd, nezakonitega izvajanja Zdravljice, Jerneja Kuntnerja … in ne bodo opazili, da so jim zmanjšali plače?
Pa gre res za postranske teme? Velikokrat in že več kot dve desetletji lahko slišimo, da naj bi bilo dovolj spopada med rdečimi in črnimi oziroma med partizani in domobranci. Na tej ravni so izenačeni. To pa je tudi vse. Nova slovenska zaveza ni bila sogovornik v socialnem dialogu, ko je bilo treba glede na odločbo ustavnega sodišča popravljati nekatere t. i. vojne zakone, ker so bili diskriminatorski. Janez Stanovnik in Anton Drobnič sta se v času prve Janševe vlade pogovarjala in iskala dogovor, ki pa ga pod Pahorjevo vlado nista nadaljevala. K besedi je bil povabljen le predsednik borčevske organizacije. Partizanov in domobrancev ni. So le prvi. Kot mi je dejal ljubljanski nadškof Anton Stres – ta je tudi tokrat sedel v prvi vrsti na proslavi – pred dvema letoma: tudi Cerkev ne more biti »stranka v postopku«. Ne more biti ena stran, ki se želi spraviti z drugo stranjo.
Proslave, na katerih so bili borci privilegirani in ni bilo druge »stranke v postopku«, že ves čas povzročajo ideološke delitve. Vendar jih zaradi marginalnega položaja društva Nove slovenske zaveze ne vidimo. To je to naše neovedno zagrizeno nadaljevanje kulturnega boja, ki ga ni v naši zavesti. Govoriti o ideoloških delitvah, ki jih je menda okrepila proslava, je premalo. Paradoksalno je, da je nanje opozorila prav odsotnost praporov z rdečo zvezdo.
Predsednik republike je dejal, da je država skupna in zahteva skupno proslavo in skupen razmislek. Njegovo misel je treba vzeti skrajno zavezujoče. Tega res skupnega ni bilo v prejšnji pa tudi v zadnji proslavi – s sramotno »to je bila vaja« za nekakšno inscenacijo Zdravljice – ne.