Tema stricev (iz ozadja ali ospredja) se je sukala ves čas volilne kampanje: Hribarjeva je Pahorja na POP TV dober teden pred prvim krogom presodila prav po tej optiki: »Prevelik ego s premajhnim ozadjem.« Pahor je takrat na vrtanje, naj že pove imena, dejal, da o konkretnih imenih ne bo govoril, saj »javnost ta imena lahko brez sufliranja ugane tudi sama«. Voditeljica, ki zdaj vodi Večer, je v pogovoru z njim nekaj dni pozneje vztrajala pri vprašanju, kdo so strici iz ozadja, Pahor pa je zatrdil, da ga »z ničimer ne držijo«. »Strice« je nato podedoval Türk. Najprej na soočenju na Radiu City (Pahorja na njem ni bilo!), ko mu je šlo v nos, da se predstavlja kot njihova žrtev. Takrat je prvič omenil svojega strica Konrada iz Maribora. Türk je na zadnjem televizijskem soočenju pred prvim krogom na nacionalni TV govorjenje strank in voditeljev o stricih označil za »prodajanje megle« in jih pozval, naj povedo, kdo so. Ker strica Konrada ni omenjal po nemarnosti, lahko upravičeno sklepamo, da ga je za to prosil. Šlo je torej za domišljeno igro.
Prva ocena kaže, da naj bi bila tema o »stricih« sprožena prek POP TV. Vedelo se je, da bi bil Pahor nor, če bi o tej tem govoril z imeni, zato je z njo mogoče nadaljevati do zadnjega petkovega soočenja. Kučanov poziv pred drugim krogom je tako le pospeševanje iste teme, ki je bila za Türkov štab (iz ospredja ali ozadja) premalo izrabljena. Najšibkejša točka Pahorja je njegovo nekompetentno vodenje vlade, zato je bilo treba načeti njegovo obrambo, češ da so mu na levici »strici« rušili vlado. S Kučanovimi besedami, razkriti je treba Pahorjevo govoričenje, s katerim opravičuje lastno nesposobnost.
Drug cilj Türkovih privržencev je preusmerjanje pozornosti. Sedanjemu predsedniku je nemalo škodilo novinarsko spraševanje o (ne)zgodah njegovega prvega mandata. Kaj sploh so njegovi dosežki? V soočenju, ki ga je vodila Lidija Hren, polaganja računa za prvi mandat ni bilo. Hrenova mu je nastavila past z navajanjem ostrih stališč protikorupcijske komisije o sistemski korupciji. Ta seveda ne prinašajo nobenih imen in priimkov. Če je Türk hotel biti dosleden, je bil primoran očitek o nepoimenovanju in nekonkretnosti (»naj komisija več zadev pripelje do sodišča«) nasloviti še na Klemenčičevo komisijo. Ta ga je ostro zavrnila in mu naprtila nepoznavanje njenih pristojnosti oziroma zmanjševanje njene verodostojnosti. Klemenčiča je postavil prav Türk.