Kolinda Grabar Kitarović je predsednica (ideološko) razdeljene Hrvaške. Posledica tekme je velika delitev v hrvaški družbi. V ospredju tej podobne slovenske recepcije hrvaških predsedniških volitev ni sprememba, s katero južna soseda dobiva prvega desnosredinskega predsednika države po Tuđmanu, ampak tesen izid, to bi nas moralo navdati s skrbjo. Kot da država ni razklana, če zmagovalci pometejo s konkurenco.
Dnevnikovega kolumnista Borisa Dežulovića mori, ker volivci volijo SDP ali HDZ: Prav nič jih ne izuči; na šestnajstih zaporednih volitvah prejmeta njihov glas »dve enako kretenski opciji«. Nobenega razloga nimamo za priklanjanje hrvaški parlamentarni demokraciji. SDP in HDZ se menjata na oblasti, zdaj pa se je »okužila« še funkcija predsednika države. Kot ne hvalimo slovenskega »modela« zadnjih let in volivcev, ki (iz)volijo vsakič nekaj instant novega. V Sloveniji imamo le še eno kretensko opcijo več: nove obraze, ki se jim vedno znova pustimo vleči za nos.
Slovenija ni razdeljena, ker je SMC premočno zmagala. Moteče je le še ustavno sodišče. Prevzelo je vlogo zakonodajalca, ne spoštuje svojih prejšnjih odločitev. Ustavni sodniki žal prepogosto odločajo z večino, ki nakazuje ideološki razcep tudi na ustavnem sodišču, razmišlja profesorica politologije na FDV, za njenega kolega pa je z zadnjimi odločitvami postalo pomemben akter boja za oblast. Kako je mogoče, da obtožbe glede ideoloških razcepov in vključenosti v boj za oblast letijo le nanj, rednega sodstva na čelu z Brankom Maslešo pa se ideološka umazanija ne dotakne? Se okrajni, okrožni, višji in vrhovni sodniki le tu in tam zmotijo? Mar niso po tej logiki tudi oni kot pomembni akterji boja za oblast sodelovali pri zaprtju predsednika najmočnejše opozicijske stranke?
Zamera, ker se predsednik Borut Pahor razklanosti navkljub rokuje s pravnomočno obsojenim politikom, ga tako simbolno rehabilitira in spodbudi dvom o verodostojnosti pravosodja, ne pojenja. Pahorjev politični cirkus ni več šala, je vzkliknil eden od profesorjev na FDV. Miro Cerar in Janez Janša sta se sešla zaradi fiskalnega pravila. Gotovo sta si podala roki. Saj sta človeka. Se kdo ob tem, kar ni več šala, zgroženo čudi? Nismo opazili. Preplah je nastal šele, ko je Cerar Janšo povabil v svoj svet za nacionalno varnost. Res ni več šala, če je utemeljen sum, da Cerar postaja podoben Pahorju.