Zadnjih nekaj dni je bilo dogajanje na političnem parketu na moč pestro. To je bilo do neke mere možno pričakovati. Levica je implodirala pod težo lastnih zablod in napak. (Ki jih bomo dolgo plačevali vsi prebivalci te države.) Kljub temu pa razpolaga z institucionalno, kadrovsko in medijsko infrastrukturo, ki je neodvisna od posameznih strank in volilnih rezultatov. Zato iz rokava vlečejo Zorana Jankovića, karto, za katero ne vedo prav natančno, ali je joker. Je pa edina karta, ki jim je ostala. Njegov nastop v kakršni koli pravni obliki (lista ali stranka) zato sama po sebi ni (pre)veliko presenečenje. Veliko večje presenečenje, kar mini senzacijo, predstavlja napoved nastopa jedra reseterjev s svojo listo. Gospodom je potrebno priznati, da je bilo tempiranje novice – pa če je bilo načrtno ali pa je informacija ušla v javnost – izjemno dobro: po tem, ko se je zadnjih nekaj dni politična javnost ukvarjala skoraj izključno s premlevanjem ambicij in možnosti ljubljanskega župana, ta kar naenkrat ni več prva zgodba. V bistvu so bili malce poredni: ukradli so suspenz, ki so ga jesenski piarovci gradili za svojo opcijo in sedaj bo obredje malikovanja s strani uglednežev na poziv, ki so ga organizirali, potekalo nekako v senci napovedi zelo močne in kredibilne konkurence.
Ta dogajanja postavljajo nekatera zanimiva vprašanja. Kakšna so ob upoštevanju novih okoliščin politična razmerja? Kako se bodo na volitvah porazdelile moči v parlamentu?
Prva politična sila v državi bo po treh letih ponovno postala SDS. To je že skoraj dejstvo. V kredibilnih javnomnenjskih anketah stranka vodi že daljši čas, njena prednost je znatna in razpolaga z najmočnejšim intelektualnim potencialom med vsemi strankami. Malce težko si predstavljam okoliščine, v katerih bi lahko zapravili to prednost in v katerih bi jim lahko ta primat kdo prevzel. Še posebej v primeru, če bodo nadaljevali z dobro zastavljeno kampanjo in dobro določenimi vsebinskimi poudarki. Je pa v tej fazi nemogoče oceniti relativni delež, ki ga bodo prejeli. To bo odvisno od cele vrste dejavnikov, predvsem poteka predvolilne kampanje in volilne udeležbe.
V listo Zorana Jankovića je vloženih veliko upov jesenskih strategov. Najbrž ocenjujejo, da je edini, ki jih lahko reši pred porazom na volitvah. Z njimi se ne morem strinjati. V jesenskem arzenalu sodi med tiste z najboljšim možnostmi, morda tudi lahko postane druga politična sila v državi, zagotovo pa nima dometa za relativno zmago. Nima tega dometa. Če smo realni, nam tudi vsebinsko gledano nam lista Zorana Jankovića – oziroma celotna jesenska opcija – ne bo ponudila dosti novega. V jesenski opciji ne znajo delati programov za vodenje države. To je najbrž posledica nedemokratičnega genskega koda, ki se ga ne želi in ne zna rešiti in zaradi česar nimamo prave levice. Zato nam namesto vsebine enako kot na volitvah leta 2008 ponujajo le obraze. S tem pa smo se enkrat že hudi opekli.
Vendar pa listi ljubljanskega župana ne bo tako lahko priti do položaja druge politične sile v državi. Za ta položaj se bo morala udariti z listo Gregorja Viranta in reseterjev. In boj ne bo lahek. Zaradi svoje širine, ki sega preko političnih polov – reseterji so res pestra druščina – in zaradi velike kredibilnosti akterjev imajo zelo realne možnost, da postanejo druga politična sila. Njihova vključevalna narava in velika strokovna teža, ki jo trenutno presega le tista okoli SDS, jim omogoča, da s pametno kampanjo posežejo zelo globoko v bazen neopredeljenih volivcev. Ne bi se pretirano čudil rezultatu, četudi si ga ne upam napovedati, ki bi reseterjem v kombinaciji z zmagovalcem omogočil sestavo vlade. Edina večja neznanka je organizacijski potencial s katerim razpolagajo.
Socialni demokrati se lahko poslovijo od resnih vlog na političnem parketu. V kolikor bodo dosegli rezultate iz časa, ko so se kot manjši partner udinjali velikemu LDS, bodo lahko čisto zadovoljni. Še nekoliko slabši rezultat bo dosegel DeSUS, ki je z nastopom novih akterjev očitno izgubil vlogo stranke, v katero bi se lahko selili razočarani volivci levice. Kakršno koli izboljšanje rezultata iz prejšnjih volitev bi bilo odličen rezultat. Enako velja za Slovensko nacionalno stranko.
Slovenska ljudska stranka bo rezultat iz zadnjih volitev nedvomno izboljšala. Vendar pa bo to daleč od kakšnih zelo impresivnih številk. Realno se lahko nadejajo rezultata blizu 10 %, kar pa niti ni tako slabo, glede na to, da je šlo s stranko po zvezdnih trenutkih leta 1996 samo še navzdol.
Anketni rezultati trenutno kažejo, da je uvrstitev v parlament možna tudi za Hanžkovo stranko TRS. Vendar pa sta se od njihovega nastopa na prizorišču zgodili dve zadevi, ki močno vplivata na njihovi možnosti: nastop Zorana Jankovića in nastop Gregorja Viranta. Tretji, zanje najhujši udarec, pa se bo šele zgodil: njihov lastni nastop. Da, prav ste prebrali. Pred volitvami bo potrebno v soočenjih povedati marskaj kredibilnega. Ker ideje kot npr. tista o povečanju javnega sektorja v današnjih časih res ne zvenijo zelo resno, bi na tej točki kaj zlahka šlo močno navzdol. Uvrstitev v parlament bo zanje izjemen uspeh.
V parlament se bo prav tako uvrstila Nova Slovenija. Je pa dejstvo, da se ta stranka giblje nevarno blizu praga, ki še omogoča uvrstitev v parlament. Prav tako je dejstvo, da bi lahko z dobro kampanjo, usmerjeno na njihovo tradicionalno volilno telo, dosegli precej boljši rezultat, ki ne bi šel na škodo drugih pomladanskih strank.
LDS in Zares ni rešitve. Izpadli bodo iz parlamenta. Rest in peace!
