Leta 1950 je francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil deklaracijo, v kateri se je zavzel za gospodarsko sodelovanje v povojni Evropi. Zgodilo se je 9. maja, na dan, ki so ga v vzhodnem bloku praznovali kot dan zmage nad Hitlerjevo Nemčijo. Ker je Nemčija že dolgo časa demokratična, svobodna in zgledna evropska država, ga povsod v EU praznujejo kot dan Evrope. Na podlagi Schumanove pobude se je oblikovala Evropska gospodarska skupnost in nato Evropska unija. V njej so se povezale države, ki so se dolga stoletja med seboj vojskovale, najprej zahodno od železne zavese, po njenem propadu pa še nekdanje komunistične države. V »velikem poku« leta 2004 skupaj z devetimi novimi članicami tudi Slovenija, nato še Romunija in Bolgarija, letos vstopa še Hrvaška. Po pridružitvi celotnega zahodnega Balkana ne bo več meja vse od Aten do Stockholma.
Danes Evropa ni samo v gospodarski, ampak tudi v politični krizi. Narodi drug drugega obtožujejo izkoriščanja, podobno kot se je pred razpadom dogajalo v nekdanji Jugoslaviji. Povsod se krepi evroskepticizem, tudi v Sloveniji na tako imenovanih ljudskih vstajah zažigajo evropske zastave in mahajo s simboli nekdanje totalitarne preteklosti. Šolarji še vedno marširajo po poti okupirane Ljubljane, kjer že 68 let ni več bodeče žice. Po vodilnih medijih še naprej malikujejo nekdanjega diktatorja nekdanje totalitarne države. Na okroglih mizah nekdanjega slovenskega predsednika še naprej obujajo nekdanji sistem, s katerim bi zamenjali obstoječo večstrankarsko demokracijo. Vodilni politiki se udeležujejo proslav obletnic komunistične revolucije, na katerih premierka prepeva komunistične pesmi. Videti je, kot da bi se preselili s časovnim strojem nekaj desetletij v preteklost, v čas rdečih sedemdesetih let, ki niso več svinčena, ampak po novem zlata.
Po drugi strani se vsi skupaj zavedamo, da smo premajhni, da bi lahko preživeli brez Evrope. Brez skupnosti držav, v katero vstopa naša južna soseda in iz katere še nobena doslej ni izstopila. Slovenska prihodnost je lahko samo evropska. Le čim bolj povezana Evropa je lahko zdravilo proti raznim totalitarnim boleznim, ki nam še 24 let po padcu berlinskega zidu ne dajo miru. Šele ko bo EU povezana tako tesno kot ZDA, ko bo o vseh ključnih stvareh odločala skupna vlada, ki jo bo imenoval skupni evropski parlament, šele takrat bo konec raznih levičarskih zablod o demokratičnem socializmu, državnem gospodarstvu in družbenem planiranju ter drugih propadlih idej preživetega totalitarnega sistema.