Igor Kršinar: Praznik borčevskih pokojnin

Minil je še en praznik zombijev, ki so upor proti okupatorju zlorabili za komunistično revolucijo. Na ta dan leta 1941 se je v vili književnika Josipa Vidmarja zbrala skupina komunistov, krščanskih socialistov in levega dela Sokolov ter ustanovila protiimperialistično fronto. Zavzeli so se za upor proti nemškemu, italijanskemu in tudi britanskemu imperializmu. Velika Britanija je bila takrat edina evropska država, ki se je borila proti nacifašističnim silam, Francija je že podlegla, komunistična Sovjetska zveza pa je bila z njimi v prijateljskem paktu, v katerem sta si Hitler in Stalin razkosala Poljsko.

Šele po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo se je slovenska druščina preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda in izobčila vse, ki bi se uprli okupatorju brez njihovega komunističnega dežnika. Začela se je državljanska vojna, ki se je končala s totalitarnim režimom in množičnimi pokoli političnih nasprotnikov.

Sodelovanje v NOB je postalo ne samo čast, ampak tudi dober posel. Udeleženci in njihovi družinski člani še danes prejemajo borčevske pokojnine. Po podatkih Zpiza je bilo marca letos izplačanih 24.834 borčevskih pokojnin, od tega je bilo 7599 upravičencev dejanskih borcev, 1982 je bilo borcev invalidov, večina (15.253) pa je borčevsko pokojnino podedovala. Najvišja izplačana borčevska pokojnina je znesla 1.856 evrov. Lani je ZPIZ za izplačilo borčevskih pokojnin porabil 32 milijonov 589 tisoč 983 evrov. Denar zanje je moral priskrbeti državni poračun.

Od leta 2000 do 2012 je Republika Slovenija izplačala za 660 milijonov evrov za borčevske pokojnine. Do njih so bili upravičeni ne samo partizani (in njihovi družinski člani), ampak celo veterani španske državljanske vojne. Prvoborci (nosilci spomenice 1941) in »narodni heroji« so dobili še višje pokojnine. Slovenska država se je morala zaradi takšnih širokogrudnosti zadolževati, zato nas čaka omejevanje socialnih pravic in plač v javnem sektorju. V zvezi borcev pa nihče ne razmišlja, da bi se solidarnostno odpovedali privilegijem iz komunističnega režima.

Obletnico, ki jo zdaj borčevska organizacija predstavlja kot začetek slovenske državnosti, so v petek proslavili na Kongresnem trgu v Ljubljani. Ker vlada varčuje, jo je organiziral ljubljanski župan Zoran Janković. Prav bi bilo, če bi predsednik zveze borcev Janez Stanovnik na govorniški oder povabil tudi veleposlanika »imperialistične« Velike Britanije, kateri so se tudi uprli pred 71 leti.