Del slovenske javnosti, tudi strokovne, je nedavno razburila obsodba Janeza Janše na prvostopenjskem sodišču zaradi obljube nagrade, ki naj bi jo od Patrie prejel na neznanem kraju, v neznanem času in na neznan komunikacijski način. Višje sodišče lahko obsodbo potrdi, spremeni ali vrne v vnovično odločanje. V primeru pravnomočne obsodilne sodbe lahko nekdanji premier vloži zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče in/ali pritožbo na ustavno sodišče. Če doma izkoristi vsa sredstva, se lahko pritoži še na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki lahko popravi krivico in prav tako razveljavi prejšnje sodbe.
Podobno velja tudi za nedavno obsojenega nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja in kateregakoli slovenskega državljana. Tudi za Zorana Jankovića, če bo sploh kdaj obsojen zaradi kateregakoli kaznivega dejanja zaradi preiskovanih dejanj, ki jih je storil na znanih krajih, v znane času in na znan način. Dosedanji postopki kažejo, da v njegovem primeru organi pregona svoje delo opravljajo precej manj vneto, sicer ne bi bili priča nekajletni blokadi v zadevi Mercator, nič kaj bolj hitra ni niti preiskava dejanj, zaradi katerih je septembra lani policija izvedla hišne preiskave pri njem in njegovih sinovih ter najožjih sodelavcih. Kazenski pregon Zorana Jankovića bo lakmusov papir slovenske pravne države, ali smo pred zakonom vsi enaki ali pa so kot v Orwellovi Živalski farmi nekateri pač bolj enakopravni od drugih.
Med tistimi bolj enakopravnimi je vsekakor 94-letni nekdanji komunistični trdorokec Mitja Ribičič, ki je bil v času povojnih pobojev namestnik načelnika organizacije, ki jih je izvajala. Ko je tožilstvo zbralo dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je podpisal smrtne obsodbe za najmanj 234 ljudi, ki so bili nato likvidirani, ter jo podkrepilo še s številnimi pričevanji, to za sodišče ni bila zadostna podlaga za sodno preiskavo. Leta 2006 je temu pritrdilo še višje sodišče, in tako bo nekdanji »major Mitja« umrl kot pravno nedolžen mož.
Če se pravosodni organi odločijo, da nekoga ne bodo kazensko preganjali, seveda vrhovno sodišče, ustavno sodišče ali Evropsko sodišče za človekove pravice ne morejo poseči v kazenski postopek in kazensko preganjati. Slovenija žal spada med države, kjer državljane preganjajo ali jih ne preganjajo tudi iz političnih razlogov. Zato bi v okviru EU nujno potrebovali institucijo, ki bi po zgledu ameriške FBI preganjala kriminal v državah članicah, kadar ga te ne bi preganjale. Le tako bomo resnično vsi enaki pred zakoni.