Igor Kršinar: Oranžna lustracija

V devetdesetih letih se ni posrečila lustracija politikov, ki so v totalitarnem režimu kratili človekove pravice kot visoki predstavniki takratne oblasti, kot uslužbenci ali sodelavci Udbe. Kadar je prišlo do take razprave, je leva politična opcija s pomočjo svojih strokovnjakov in medijev predlagatelje obtožila revanšizma in kratenja človekovih pravic, nato so jim prisluhnili še nekateri poslanci iz pomladne politične opcije. Državni zbor tako ni nikoli omejil pasivne volilne pravice tistim, ki so v prejšnjem režimu vohljali za soljudmi in preganjali politične nasprotnike. Kar precej takih oseb je danes na visokih funkcijah v civilni družbi, medijih in politiki. Primer poslanca Mitja Meršola, ki je SDV ovajal svoje sodelavce z BBC, še zdaleč ni osamljen.

Očitno pa so na levici (tudi v stranki Mitje Meršola) veliko bolj naklonjeni drugačni lustraciji. Tako sta vse bolj verjetni koalicijski partnerici Državljanska lista Gregorja Viranta in Pozitivna Slovenija zamrznjenega Zorana Jankovića posvojili pobudo stranke Zares, s katero bi omejili pasivno volilno pravico osebam v kazenskih postopkih. Po Virantovem predlogu »Mr. Muscolo« ne bi mogli več kandidirati tisti, ki bi bili pravnomočno obsojeni na pogojno ali nepogojno kazen najmanj treh mesecev zapora ali pa pravnomočno obsojeni za katerokoli kaznivo dejanje zoper javno dolžnost ne glede na višino kazni. Poleg tega ne bi mogli več kandidirati, če bi bila proti njim vložena pravnomočna obtožnica za naklepno kaznivo dejanje. V Zares so celo predlagali prepoved kandidiranja že v primeru obtožnega predloga, da bi lustrirali še Janeza Janšo, ki se zaradi Patrie zagovarja na okrajnem sodišču.

Pravnik Bojan Bugarič je že opozoril, da bi bila omejitev zaradi obtožnice ustavno sporna, saj v pravni državi velja vsakdo za nedolžnega, dokler se mu krivda ne dokaže na sodišču. Tega bi se navsezadnje lahko zavedal tudi Virant, ker je bil sam pogojno obsojen (zaradi razžalitve Draga Kosa), a ga je drugostopenjsko sodišče oprostilo. Zato je predlog enega Gregorja (Viranta), ki ga je »ukradel« stranki drugega Gregorja (Golobiča), le še en populistični poskus pridobivanja volivcev. Z zakonom se lahko omeji pasivna volilna pravica le za pravnomočno obsojene. Za ugled parlamenta bi največ storile že stranke, če bi s svojih kandidatnih list izločile goljufe, ponarejevalce, plagiatorje in nekdanje udbovce.