Bilo je avgusta 2000. Nova Slovenija se je rodila iz razpok prehitro združene SLS-SKD. Njeni ustanovitelji so bili nekdanji krščanski demokrati pod vodstvom Lojzeta Peterleta, za prvega predsednika stranke so izvolili uglednega slovenskega finančnika Andreja Bajuka, ki je zaradi komunističnega terorja moral večino življenja preživeti v tujini. Takrat je bil predsednik tako rekoč tehnične vlade, prvi desnosredinski premier po razpadu Demosa. Po porazu na volitvah kmalu potem je štiri leta pozneje zmagala pomladna koalicija, ki je prevzela oblast. Danes je slika popolnoma drugačna.
Na kongresu NSI je linija, ki zagovarja »osvobajanje« od SDS, premagala strujo, ki zagovarja krepitev sodelovanja z njo. Zgodilo se je štiri mesece in pol potem, ko je slovenska desnica doživela najhujši volilni polom v zgodovini, še hujšega kot na volitvah pred 14 leti. Vzroki za to so bili isti: nesoglasja med desnosredinskimi (pomladnimi) strankami. Razprtije med SDS na eni strani ter SLS in NSI na drugi strani so povzročile, da je približno 150 tisoč volivcev ostalo doma oziroma je njihov manjši del celo podprl novo instantno sredinsko stranko levice.
Za desnico očitno ne velja modri rek, da se iz zgodovine učimo, da napak ne ponavljamo. Na kongresu NSI so namreč njihovi predstavniki odločili, da bodo nadaljevali pot razhajanja z največjo pomladno stranko. Ne želijo biti v njeni senci in zato nepremišljeno padajo v senco nekoga drugega. Bodo volivci res nagradili NSI za takšno oddaljevanje od SDS? Če bi bilo tako, bi to storili že na zadnjih volitvah, a so kaznovali vse sprte sestrske stranke; eno so celo poslali iz parlamenta. Poleg tega se zastavlja vprašanje, koliko je nova »osvobajalna« politika NSI v skladu s pričakovanji njene najbolj trdne volilne baze – tiste, ki je sodelovala ob njeni ustanovitvi in jo volila tudi takrat, ko je zaradi premajhnega števila glasov ostala zunaj parlamenta.
Zakaj se je že NSI vrnila v državni zbor? Mar zaradi osvoboditve izpod domnevnega jarma SDS? NSI so obudili k življenju s protesti in ustavnim sporom zaradi Titove ceste v Ljubljani, zato je zelo zanimivo opazovati, kako jo zdaj isti mladci vodijo na novo pot, stran od domnevnih ideoloških delitev. Mnogi njeni ustanovni člani, ugledni profesorji, književniki, ne morejo razumeti oddaljevanja od korenin in vrednot, iz katerih je stranka zrasla, zato so pred kongresom podprli Aleša Hojsa. Če bo skupaj z njimi ustanovil novo stranko, bo NSI izgubila svoje tradicionalne volivce, še preden ji bo uspelo dobiti katere druge. Tako kot jih je nekoč izgubljala Peterletova SKD, ki je tudi zaradi spopadov med liberalci in konservativci ni več.