Ne poznam nobene države v EU, kjer bi nekdanji predsednik predlagal kandidata za predsednika vlade in nato z njim nastopil na volitvah. Prav tako ne poznam primera, da bi tak kandidat s komaj ustanovljeno stranko in na hitro sestavljenim programom zmagal na volitvah. Ne poznam nacionalne televizije v državah EU, ki bi jo nekdanji predsednik države lahko zlorabljal za politično propagando svojemu kandidatu. Prav tako ne poznam tega, da bi nacionalna televizija tako politično zlorabo omogočila celo dvakrat v istem mesecu. Vse to se dogaja v Sloveniji, državi, ki je leta 2008 celo predsedovala EU. Milan Kučan je bil do leta 1990 prvi človek edine dovoljene stranke v totalitarni državi, nato pa še dvanajst let demokratično izvoljeni predsednik demokratične države. Po odhodu z državne funkcije se je upokojil, pri čemer ob pokojnini dobiva še funkcionarski dodatek v višini pokojnine. Njegova bruto pokojnina skupaj znaša več kot 3.200 evrov mesečno, kar je tisoč evrov več, kot je najvišje odmerjena pokojnina v državi.
A vse to zanj ni dovolj, da bi v miru užival privilegirano pokojnino. Še naprej se vmešava v notranje politične zadeve in prepričuje državljane, katere politike naj volijo, sklepa predvolilne koalicije, poziva k odstopu premierja in nastavlja kandidata za premierja po svoji podobi. Še več, s svojimi političnimi pozivi nastopa na nacionalni televiziji. Tik pred volitvami je gledalcem obrazložil svojo podporo Zoranu Jankoviću, takoj po volitvah pa je v izjavi za nacionalno televizijo napadel stranke, ki niso hotele nemudoma vstopiti v koalicijo z njegovim kandidatom, ker se je ta do njih obnašal žaljivo in nedostojno. Ker ga je ubogala le ena stranka, druge pa ne, je dva tedna pozneje znova prišel v studio in požugal vsem voditeljem strank, ki razmišljajo o drugačnih koalicijah kot tisti z njegovim kandidatom. Voditeljica mu je postavljala vprašanja, ki so jih napisali v uredništvu, zato ni niti opazila, da ji je na nekatera že odgovoril. Tako novinarstvo se verjetno gredo v Iranu, v Severni Koreji ali na Kubi, nikakor pa v kateri drugi državi, članici EU.
Tudi nekdanji slovenski predsednik se po svojem vplivu ne more primerjati s kakim nekdanjim evropskim voditeljem, ampak kvečjemu z nedemokratičnimi ljudmi iz ozadja v državah tretjega sveta. Z ustanovitvijo svojega foruma vplivnih in mogočnih ter z glasnim vmešavanjem v notranjo politiko to sporoča tudi vsemu demokratičnemu svetu.