V četrtek me je pričakalo obvestilo policije o koncu preiskave suma kaznivega dejanja, storjenega na mojo škodo. Kot piše, je policija 19. januarja podala na okrožno državno tožilstvo poročilo v zvezi s sumom kaznivega dejanja po členu 135 KZ RS. Podobno obvestilo policije so prejeli tudi moji kolegi pri Reporterju, ki so z mano podali predlog za kazenski pregon zoper neznano osebo, ki nam je na facebooku pod imenom Zakladnik Matija grozila s še hujšim nasiljem, kot se je zgodilo v prostorih pariškega tednika Charlie Hebdo. Enake grožnje so bile namenjene tudi novinarjem Demokracije, Gašperja Blažiča bi pisec kar lastnoročno nataknil na kol.
O zapisu smo obvestili policijo, ki je ugotavljala, ali ima omenjeni zapis znake kaznivega dejanja groženj po členu 135 KZ RS. V prvem odstavku piše, da »kdor komu, zato da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo …«, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev. Pregon se začne na zasebno tožbo. V drugem odstavku pa piše, da če kdo takšno dejanje stori »proti dvema ali več osebam …«, se kaznuje z denarno kaznijo in zaporom do enega leta, v tem primeru pa se pregon začne na predlog oškodovancev. Ker slednjega policija ni imela, smo tak predlog tudi uradno podali. Prav tako smo menili, da bi lahko v omenjenem primeru šlo tudi za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po členu 297 KZ RS, saj je storilec tudi javno razpihoval sovraštvo do drugače mislečih.
Toda kot je razbrati iz policijskega obvestila, se organom pregona zadeva ni zdela vredna vložitve kazenske ovadbe in sprožitve preiskave, kdo se skriva pod tajnim profilom facebooka, grozi (nekaterim) novinarjem in javno razpihuje sovraštvo do njih. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj bi se zgodilo, če bi nekdo na facebooku podobno grozil zaposlenim v neki državni instituciji (npr. v državnem zboru) in državnim funkcionarjem. Bi policija tudi v tem primeru napisala le poročilo za tožilstvo? Seveda zadeve potekajo drugače, kadar novinar domnevno žaljivo poroča o delu kakšnega državnega funkcionarja, v tem primeru tožilstvo na predlog institucije prevzame kazenski pregon zoper novinarja. Ali kadar objavi članek, iz katerega je razvidno, da je videl tajni dokument ali osebne podatke. In bog ne daj, da bi morda fotografiral izvoljence ljudstva, medtem ko v poslanski klopi berejo sporočila na prenosnem telefonu ali računalniku. Vse to kaže na ponižujoč odnos organov pregona do novinarjev in svobode medijev. Država bi ukrepala šele takrat, ko se bo dejansko nekomu kaj zgodilo. A takrat bo že prepozno!