Nekdanji slovenski predsednik Danilo Türk spet rine z glavo v zid. Potem ko je konec leta 2012 katastrofalno izgubil predsedniške volitve, se zdaj vidi na čelu OZN, njegovo kandidaturo pa je podprla slovenska vlada. Tako bo lahko naslednje leto na stroške davkoplačevalcev potoval po svetu in lobiral za svojo kandidaturo, za katero je vnaprej jasno, da je obsojena na neuspeh. Kandidat mora dobiti najprej podporo Varnostnega sveta ZN, kjer je 15 članic, nato pa še Generalne skupščine OZN, kjer so tako rekoč vse države sveta. Že pri varnostnem svetu se utegne precej zaplesti, saj dve stalni članici (ZDA in Velika Britanija) njegovi kandidaturi nista naklonjeni. Zlasti ZDA, katere nekdanji veleposlanik Joseph Mussomeli je slovenskim politikom (in novinarjem) dal večkrat vedeti, da Türk ni najboljša izbira, ker preveč deli državljane. Türkovi kandidaturi namreč močno nasprotuje slovenska opozicija, posebej SDS, katere politiko je javno ustavljal, ob tem pa zaničljivo imenoval po drugi svetovni vojni umorjene ljudi za drugorazredno temo. Poleg tega je Türk pred desetimi leti v zelo čudnih okoliščinah, po sporu s takratnim generalnim sekretarjem Kofijem Ananom, zapustil OZN, tako da si je nabral veliko nasprotnikov tudi v drugih državah.
Slovenija sicer spada v skupino vzhodnoevropskih držav, ki imajo po logiki rotacije največ možnosti za izbor generalnega sekretarja OZN. Odhajajoči generalni sekretar Ban Ki Mun prihaja iz Koreje (Vzhodna Azija), njegov predhodnik Kofi Anan je prišel iz Gane (»črna« Afrika), še prejšnji sekretar Butros Butros Gali iz Egipta (Severna Afrika) in še prejšnji Perez de Cuellar iz Peruja (Latinska Amerika), pred tem pa jih je bila večina iz Zahodne Evrope. Nihče med njimi ni bil ženska, zato je toliko bolj verjetno, da bo OZN v naslednjem mandatu imela generalno sekretarko. Tudi večina držav za ta položaj išče ženske kandidatke. To bi lahko storila tudi slovenska vlada, če ne bi bila preveč politično mačistična in ideološko obremenjena. Sosednja Hrvaška denimo za ta položaj ponuja (odhajajočo) zunanjo ministrico Vesno Pusić, Bolgarija generalno direktorico Unesca Irino Bokovo, resna kandidatka naj bi bila tudi litovska predsednica Dalia Grybauskaite. Iz drugih skupin držav se med možnimi kandidatkami omenjajo brazilska predsednica Dilma Rousseff, nekdanja danska premierka Helle Thorning - Schmidt in celo nemška kanclerka Angela Merkel. Pred njimi se pravzaprav lahko naš Danilo Türk skrije. Morda bi imel več možnosti, če bi si spremenil spol.