Annalena Baerbock Svet24.si

Sledi kibernetskega napada na nemško vladajočo ...

ženska Svet24.si

Iskrenost do samega sebe je najboljša ...

občina-ruše, urška-repolusk Necenzurirano

Policija preiskuje, kako je štajerska občina ...

jansa orban fb2 Reporter.si

Večni si želijo biti le avtokrati: v Moskvi, v ...

pogacar Ekipa24.si

Tadej Pogačar pred Girom izpostavil ...

poroka-na-prvi-pogled, 3 Njena.si

Poroka na prvi pogled: Kaj je razlog za Olgine ...

sveca Ekipa24.si

Groza! Tragična nesreča mladega Slovenca! Komaj ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Kolumnisti

Igor Kršinar: Druga plat ustavljanja ministra

Deli na:
Igor Kršinar: Druga plat ustavljanja ministra

Pet policijskih sindikalistov in dva policista, ki sta novembra ustavila avtomobil ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, je v postopku izredne odpovedi delovnega razmerja. Vodstvo policije jim očita, da naj bi kršili načelo enakopravnosti, saj naj bi bil njihov namen diskreditirati ministra, ki nastopa tudi kot vladni pogajalec v policijski stavki. Seveda takšnega dogovarjanja in načrtnega ustavljanja ni mogoče upravičiti.

Drugo pa je vprašanje, ali naj zaradi tega policisti izgubijo službo. Kako bi bilo s to enakopravnostjo in ali bi policisti tudi leteli iz službe, če bi tako ustavili navadnega državljana, ne ravno ministra vlade Mira Cerarja? Sploh ker je iz odziva predsednika vlade slutiti, da gre za maščevanje vlade nad stavkajočimi policisti.

Načelo enakopravnosti bi pravzaprav kršili tudi z odpustitvijo policistov, saj je v njihovih vrstah (ne na terenu, ampak v pisarnah) še veliko ljudi, ki so sodržavljanom bistveno bolj zagrenili življenje in jim kršili osnovne človekove pravice. V mnogih primerih je šlo za politično motivirane razloge. Pri nekdanjem poslancu Andreju Magajni, predsedniku krščanskih socialistov, so nekaj dni po njegovem odhodu iz poslanske skupine takratne največje vladne stranke uprizorili hišno preiskavo in zasegli vse računalnike.

V preiskavi so izgubili vse trde diske, med njimi tudi celotno dokumentacijo politične stranke, zaradi česar je njeno delovanje oteženo. Gre za napad na ustavno ureditev (svobodo političnega združevanja in nastopanja), toda kriminalista sta se izmazala zgolj s premestitvijo z enega na drug oddelek. Podobno se ni nič zgodilo v nedavnem primeru, ko so kriminalisti skušali zapleniti kar strežnik največje opozicijske stranke.

Enako ni nihče kazensko odgovarjal zaradi tega, ker se je v medijih znašla elektronska korespondenca med takratnim premierjem Janezom Janšo in takratnim predsednikom uprave NKBM Matjažem Kovačičem. Računalniško komunikacijo so zasegli kriminalisti, vendar njena vsebina ni imela znakov kaznivega dejanja. Da ne omenjamo primera policista Zlatka Gomilška, ki je leta 2006 po nekem spletnem forumu grozil z likvidacijo Janše, vendar je primer zastaral, policist pa je še vedno v službi.

Tudi pri policistih, ki so se dogovarjali za ustavljanje ministra Koprivnikarja, se lahko vprašamo, kako je njihova komunikacija sploh prišla v javnost in ali je kdo protizakonito vdrl v njihova sporočila. Če je bila v to kakorkoli vpletena vlada, potem je dala policistom zelo nevaren namig, kaj jih čaka, če bodo kadarkoli preiskovali njene ministre in veljake.