Takšen sramotilni vzdevek so mu zaradi hitrega in po mnenju mnogih strahopetnega odhoda iz Janševe vlade dodelili bralci Financ v spletni anketi Damijan – zguba ali junak? (Spletna anketa: Bralci Financ: J. P. Damijan je zguba!, Finance, 22. 3. 2006). Razočaranje javnosti nad Damijanom, ki jo je dobesedno ucvrl iz Janševe vlade, je bilo toliko večje, ker je sam Damijan pred vstopom v Janševo vlado veljal za velikega Janševega vernika. Tedaj je na vprašanje, kakšen je njegov odnos do Janše, odgovoril dobesedno takole: »Dober, mi smo njegovi verniki.«
Ja, Mesec, Kordiš, Fajonova, Šarec, Bratuškova, Žižek, Spomenka Hribar in drugi današnji Damijanovi verniki na levici, pravilno ste prebrali – Damijan je bil goreč vernik Janše!
Ja, Mesec, Kordiš, Fajonova, Šarec, Bratuškova, Žižek, Spomenka Hribar in drugi današnji Damijanovi verniki na levici, pravilno ste prebrali – Damijan je bil goreč vernik Janše! O Damijanovem malikovanju Janše je potekala burna razprava že pred petnajstimi leti, točneje 13. decembra 2005, na seji odbora državnega zbora za gospodarstvo, ko se je Damijan predstavil kot kandidat za Janševega ministra brez listnice. Takratni opozicijski poslanec LDS Milan Petek je Damijanu očital, da je Janšev vernik, Damijan pa je na omenjeni seji svoj malikovalski odnos do Janše utemeljil z besedami: »Kar se tiče sedanjega odnosa do gospoda Janše menim, da je izjemno dober politik in to je izkazal s svojimi številnimi zaslugami, s tem, kar je recimo v času osamosvojitve naredil. Mislim, da je izjemno dober politik in da je tudi danes politik, ki bo mogoče celo edini sposoben takšne obsežne reforme spraviti v življenje in iz tega vidika ga zelo cenim« (8. nujna seja odbora DZ za gospodarstvo, 13. 12. 2005).
V citiranih Damijanovih besedah ni niti trohice sarkazma ali šale, kot poskuša danes Damijan lažno prikazati svoj malikovalski odnos do Janše. Ravno nasprotno: Damijan je še kako resno Janšo povzdigoval v nebo kot malodane edinega politika v državi, ki je sposoben izvesti obsežne reforme. In kje se je tako hudo zalomilo pri izvedbi reform, da je Damijan v začetku leta 2006 samo po treh mesecih ministrovanja stisnil rep med noge in si po anketi Financ prav zato prislužil sramotilni vzdevek »zguba«? Na dan Damijanovega odhoda iz Janševe vlade so vsi glavni mediji enotno poročali, da je Damijan formalno odstopil iz osebnih razlogov, dejansko pa zaradi spora s finančnim ministrom Bajukom in premierjem Janšo glede privatizacije NLB (Privatizacija NLB trn v peti nekdanjega ministra, Delo, 22. 3. 2006).
Damijan je bil kot Janšev minister fanatičen zagovornik strukturnih reform, korenitega lastniškega umika države iz gospodarstva in še zlasti radikalne privatizacije NLB, po kateri bi država ohranila zgolj manjšinski, 26-odstotni lastniški delež, hkrati pa bi se povečalo lastništvo belgijske banke KBC. V nasprotju z Damijanom je minister Bajuk zastopal stališče, da mora država ohraniti vpliv v bančništvu in naj NLB zato ostane pretežno v slovenskih rokah, Bajuka pa je podprl tudi Janša. Ker ni bilo vse po Damijanovo, je ta po vsega treh mesecih ministrovanja odvihral iz Janševe vlade.
In sedaj pozor! Pred vami je najbolj vratolomni flipflop Damijana, od katerega se človeku res zavrti v glavi. Kakšno je bilo Damijanovo stališče o privatizaciji NLB desetletje po njegovem sporu z Bajukom in Janšo? Ne boste verjeli – povsem enako, kot sta ga spomladi 2006 zagovarjala Bajuk in Janša. Tako se je Damijan leta 2017 zavzel, da se 50,1 odstotka delnic NLB prenese v državni demografski sklad, lastništvo v NLB pa na ta način ostane pretežno v slovenskih rokah (Jože P. Damijan: Nova formula za privatizacijo NLB, Svet Kapitala, 2. 6. 2017).
Gre le za enega od številnih vratolomnih obratov Damijana iz ene v drugo skrajnost, kjer danes goreče zagovarja nekaj, kar je v popolnem nasprotju s stališči, ki jih je prav tako goreče zagovarjal v preteklosti.
Gre le za enega od številnih vratolomnih obratov Damijana iz ene v drugo skrajnost, kjer danes goreče zagovarja nekaj, kar je v popolnem nasprotju s stališči, ki jih je prav tako goreče zagovarjal v preteklosti. Če je v preteklosti kdo slučajno podvomil o Damijanovih »starih« idejah, ga je takoj napadel z vsemi topovi in javno zasmehoval. Danes enako silovito brani svoje »nove« ideje, čeprav v resnici pljuva samemu sebi v obraz in dela klovna iz samega sebe.
Vendar to še ni vse! Damijan je pred 15 leti kot kandidat za Janševega ministra na omenjenem odboru DZ za gospodarstvo svoje delo predstavil kot »načrt vlade pri izvajanju strukturnih reform«. Po takratnem Damijanu so bile strukturne reforme, vključno s korenito privatizacijo NLB, odločilne za gospodarski preboj Slovenije med bolj razvite države EU. Tako kot je bil Damijan nekoč veliki vernik Janše, je bil tudi goreč vernik v strukturne reforme.
In kakšno je bilo desetletje pozneje stališče istega Damijana o istih strukturnih reformah? Citirajmo samega Damijana: »Zato kadar slišite nekoga, da na ves glas razlaga o kritični nujnosti strukturnih reform, ki da bodo gospodarstvo potegnile iz krize, ste lahko 150-odstotno prepričani, da je šarlatan. Blebetač, ki ne loči med ponudbo in povpraševanjem in ki nobenega izmed svojih magičnih strukturnih trikov ne more podpreti z dejstvi.« (Čarovnija strukturnih reform, Damijan blog, 23. 11. 2015).
Saj ni res, pa je: »novi« Damijan sporoča »staremu« Damijanu, da je bil kot nekdanji minister za strukturne reforme 150-odstotni šarlatan in blebetač. In takšna neresna in naravnost nezrela oseba naj bi imela potrebno zaupanje in verodostojno prvega politika v državi? Nikoli! Saj nismo otroški vrtec. In tudi ne banana država, ampak parlamentarna demokracija, kjer si morajo vodilni politiki v državi pridobiti zaupanje volivcev na volitvah. To pa ne velja za Damijana, ki nam ga hočejo lobiji mimo volitev in mimo volje volivcev vsiliti na čelo države!
Damijan je utelešenje popolne protislovnosti, nedoslednosti in nestanovitnosti. Nenehno niha iz ene v drugo skrajnost ter vratolomno spreminja stališča o temah, ki so eksistenčnega pomena za razvoj Slovenije in blaginjo prebivalstva. Ob tem nima prav nobenih delovnih izkušenj za predsednika vlade. Nikoli ni vodil večjega kolektiva ali organizacije, kaj šele, da bi imel izkušnje na področju kriznega menedžerja. In prav te so ključne za vodenje države v teh težkih časih zdravstvene in gospodarske krize. Damijan je bil doslej le Janšev minister brez listnice, to je celo brez resorja, pa jo je kljub temu že po treh mesecih ucvrl iz vlade!
Njegova odlika ni kompromis, ki je značilnost vsakega dobrega in preudarnega politika. Damijana označujejo konflikt, impulzivnost in ekstremizem.
Hkrati ga zaznamujeta zaletavost in užaljenost, da druge krivi za lastne neuspehe. Njegova odlika ni kompromis, ki je značilnost vsakega dobrega in preudarnega politika. Damijana označujejo konflikt, impulzivnost in ekstremizem. Kdo pa lahko danes sploh zagotovi, da tako nestanovitni, neodgovorni in nedosledni Damijan po prevzemu oblasti ne bo postavil svojih današnjih stališč na glavo, jih že jutri označil za šarlatanske in blebetaške ter čez nekaj mesecev užaljeno odstopil kot predsednik vlade in državljane pustil na cedilu sredi velike zdravstvene in gospodarske krize?! Nihče!
Povrhu vsega ima Damijan že štirinajst let zasebno vojno z Janšo, kuha zamero do Janše in čaka na trenutek, da se mu maščuje. Takšna oseba, obremenjena z zasebnimi travmami, pa nima kaj iskati na mestu predsednika vlade, ki mora delati v javnem interesu in v korist vseh državljanov!
