V svojem povolilnem komentiranju sem na večer volitev ocenil in ugotovil, da so se vzpostavili trije jasni bloki, levi, sredinski in desni blok. V svoji oceni, da bomo dobili sredinsko, levo in desno, uravnoteženo platformo za razvoj Slovenije, malo šaljivo poimenovano mešano na žaru, sem se delno uštel.
Jedro nove vlade sestavlja sredinski trojček, ki pa žal ni uravnotežen levo in desno, s Socialnimi demokrati in Desusom na eni in Novo Slovenijo na drugi strani. K levemu uravnoteženju je pristopila še opozicijsko-koalicijska trockistična Levica in poskrbela, da se je mešano na žaru spremenilo v zmešano na žaru.
Če odmislimo opozicijo in pogledamo iz vladajoče konstelacije sedaj, vidimo, da sta najbolj desnosredinski vladni stranki LMŠ in SMC, ki pa sebe percipirata predvsem kot sredinski. Pogojno v to skupino spada še SAB. Vsem trem je skupno, da so nekoliko bolj desnosredinski glede nacionalne varnosti in pogojno zdravstva ter levosredinski pri vprašanjih javnega šolstva, javne uprave, kulture, zdravstva ipd.
Svojo sredinskost in zmernost so dokazali z uskladitvijo koalicijske pogodbe z NSi. Slednja je v osnutku pogodbe dosegla neverjetne stvari, kot je npr. povečanje obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP. Lahko sklenemo, da je peterček izkazal željo po sodelovanju s krščanskimi demokrati. Koalicijska pogodba peterčka z Levico je te »anomalije« precej popravila.
Nova Slovenija je zamudila priložnost, da bi se odlepila od največje opozicijske stranke ter zakorakala na samostojno pot. Tako bi okrepila desni spekter in ponudila več izbire tradicionalnim volivcem, ki sedaj prepogosto opustijo volitve. Podobne napake, udinjanje največji »desni« stranki, so v predvolilnem času namerno in nenamerno naredili tudi drugi t. i. novi akterji na desnici.
Ostaja dejstvo, da so krščanski demokrati pozabili na vsa zmerjanja in pristali v objemu politika, ki je svojo kariero tlakoval kot zvest vojak revolucije, se nato prelevil v socialdemokrata, kariero pa bo kot pravi politični dinozaver sklenil kot copy-paste nacionalist v družbi novoodkritega udbaškega prijatelja. Tako človek, ki se rad druži za udbaši, zmerja druge, da so izpostava Udbe. Kot kolumnist tednika Reporter, ki mi omogoča, da svobodno sporočam svoje misli slovenski javnosti, sem zgrožen, da se uredniku in novinarjem, ki so že izkusili psihološko torturo nasprotnikov, daje oznaka izdajalcev.
Nova Slovenija je zamudila priložnost, da bi se odlepila od največje opozicijske stranke ter zakorakala na samostojno pot. Tako bi okrepila desni spekter in ponudila več izbire tradicionalnim volivcem, ki sedaj prepogosto opustijo volitve.
Danes, po ponovnem porazu desnice, lahko sklenem, da v NSI in novonastalih strankah niso razumeli sporočilnosti mojega pisanja o Demosu 2.0. Novi Demos lahko temelji samo na enakopravnosti odnosov med strankami v njem ter posameznikih, ki ga podpirajo. Ideja novega Demosa ni v podrejanju mladih, sodobnih, v prihodnost zazrtih politikov političnim dinozavrom, temveč v skupnem sodelovanju ob spoštovanju različnosti.
Spremembe pri tistih, ki so si politične izkušnje začeli nabirati v času enostrankarske partijske politike, pač ni mogoče pričakovati. Današnje politično razumevanje je treba postaviti v kontekst osamosvajanja Slovenije. Kot mi je dejal eden od nestorjev osamosvajanja, obstajajo tisti, ki so se trudili za osamosvojitev in samostojno Slovenijo z dušo in srcem.
Nekateri pa so razumeli osamosvajanje Slovenije kot priložnost za spopad med mladimi in starimi, ZSMS in ZKS. Spopad, v katerem so mladi ali del njih potegnili krajši konec. Med njimi je živ simbol nekdanji notranji minister, ki je prepotoval politično pot od zagretega anarhokomunista do tajkuna in danes piše pisma razodetij iz zapora. Šlo je za boj za oblast in ne za vrednote, vrednote so bile le izgovor, opij za ljudstvo.
A Slovenci kot narod in nacija smo lahko kljub temu ponosni. Dobili in izborili smo si svojo državo, v časih, ki so pred nami, jo bomo morali spet znati zavarovati. Nacionalne države ne odmirajo, kot nas skušajo prepričevati novodobni marksisti, tako domači kot tisti, ki prihajajo iz Bruslja. Prav nasprotno, Izrael je nedavno sprejel akt, v katerim je jasno zapisal, da je Izrael nacionalna država Judov, kjer imajo samo Judje pravico do samoodločbe.
Globalisti so planili v jok ali v napade na predsednika vlade Netanjahuja. Arabci, ki imajo 22 držav na Bližnjem vzhodu in severu Afrike, so ostro protestirali. Jasno, njim ni nikoli dovolj. Izrael nadaljuje samo trend krepitve močnih nacionalnih držav, Poljska, Madžarska, Rusija in žal tudi islamizirana Turčija so le nekatere od takšnih držav v naši bližnji in daljni soseščini.
Multikulti politika je eden najbolj zgrešenih sodobnih političnih projektov, ki pa so ga veselo podpirali slovenski levi in desni politiki. Ja, tudi desni. Poleg izdaje lastnega naroda pomeni tudi popolno destabilizacijo posameznih držav in posledično zametek in osnovo za konflikte, ki znatno slabšajo varnostni položaj v posameznih državah.
V prihodnje Slovenijo čaka soočenje z nadaljevanjem nezakonitega migrantskega gibanja in morda z največjim izzivom, prelivanjem nezakonitih migrantov iz Italije v Slovenijo. Italijanski notranji minister Salvini je končno začel skrbeti za lastne ljudi, ki so ga izvolili. Preprosta odgovornost do volivcev. Njegov pritisk na nezakonite migrante v Italiji pa pomeni, da se lahko slej kot prej začnejo kopičiti tudi pri nas.
Javna opozorila najboljše ministrice odhajajoče vlade, notranje ministrice, ki opozarja na zlorabe azilnih postopkov, so pomemben napotek prihajajoči vladi. Prav neverjetno je, da informacijska pooblaščenka in varuhinja človekovih pravic blokirata in težita glede uporabe dronov za policijo na meji in ob večjih dogodkih. Jasna azilna zakonodaja in ustrezen nabor tehničnih sredstev za policijo in Slovensko vojsko je edini garant, da bo Slovenija ostala varna država.
Na zunanjepolitičnem področju pa je treba začeti jasno in glasno sporočati, da je Hrvaška popolnoma neverodostojen in nekredibilen partner, ki si ne zasluži članstva v schengenskem območju. Izvoljeni politiki in vsi drugi funkcionarji imajo samo eno odgovornost, zagotoviti nam morajo varnost in čim boljšo prihodnost. Ne ena ne druga pa nista ne levi ne desni.