vesolje Dobra karma

Tedenska astrološka napoved: ne podlezite ...

naya-rivera, avtomobil, izginotje Svet24.si

Med iskalno akcijo za pogrešano igralko naleteli ...

UV-plenkovic jansa-ziga zivulovic jr-bobo Reporter.si

Zmagovita lekcija iz Zagreba: kaj se lahko Janez ...

aleš hojs, janez janša, igor bavčar Svet24.si

Pravljica iz kraljestva Trstenjakove o ...

furs, davčna-utaja, kotnikova-5 Necenzurirano

Davčni utajevalci na Počivalškovem pragu

Zoran Janković Odkrito.si

Je Zoran Janković resno bolan?

Luka Basi Njena.si

Žalostna nedelja Luke Basija

Kolumnisti

Boštjan M. Turk: Kdo so naši Viranti?

Deli na:
Boštjan M. Turk: Kdo so naši Viranti?

Prejšnji četrtek je v nabito polni dvorani postojnskega Doma kulture Damijan Terpin, deželni tajnik Slovenske skupnosti iz Trsta, rodoljub in prijatelj slovenske države še pred njenim nastankom, povedal pomenljive besede. Slovenci imate marsikaj, nimate pa smisla za državo. V Italiji stopi domača politika vselej skupaj, kadar gre za vprašanja zunanje politike ali ključna vprašanja notranjega razvoja nacije.

Bolje bi Damijan Terpin stvari ne mogel postaviti na mesto, kamor sodijo. Tranzicijska levica je v prvem tednu novega leta sprožila Gregorja Viranta, ki se je odzval refleksno, tako dobro so ga  pripravili na usodni korak. Da je sedanji predsednik DZ spodkopal vlado prav v trenutku, ko je prišlo do stabilizacije javnofinančnega sektorja, ni naključje. Z uveljavljeno »slabo banko« in državnim holdingom bi se začela ločitev državnega gospodarstva od tranzicijske politike, to pa je prevelik vložek, da bi ga kar tako dopustili.

Prvi del operacije, s katero so pridobili Gregorja Viranta, je bil pogojen s psihologijo njegove osebnosti. Prepoznamo jo kot zanikanje vsega,  za kar se sedanji predsednik DZ tako goreče zavzema in na kar se nenehoma sklicuje. Virantov stavek je obrnjen na glavo.

 Najprej je tu »neproblematičnost« v odnosu do zakona: Virant je v poročilu KPK izpuščen, to so mu raztolmačili kot znamenje njegove »celostne neomadeževanosti«. Iz tega si je skoval gromozansko orodje, ki v javnem prostoru nenehoma proizvaja »deduktivne izpeljave« v smislu poglejte me, sem deviško čist, zato lahko toliko bolj sproščeno vežem otrobe o »sprejemanju odgovornosti«, »etiki v javnem prostoru«, »morali na funkcijah v državi«, »zavesti o pravičnosti« itd. Virantovi botri so preprosto stopili v čevlje Mihe Brejca in Petra Jambreka - Vita, ki sta znotraj SDS fantu deset let kriče dopovedovala, da je »najboljši«, najprepričljivejši«, »najpametnejši« in kar je še teh besed. Sama sta to počenjala prav z namenom, s katerim ga sedaj okrog prsta vrtijo strici od Milana Kučana in Mira Senice: zavoljo sebičnega, lastnega interesa. In Virant je dobival, dobival, dobival. V SDS niso nikogar zasuli s toliko funkcijami kot prav njega. Bil je tako rekoč vse, če bi bil nekoliko pametnejši, bi postal še naslednik Janeza Janše.

A Virant ni pameten: tega on sicer ne ve, vesta pa Brejc in Jambrek, predvsem pa strici, ki ga sedaj mažejo na kruh. Razlog, na katerem lahko to takoj preverimo, je tale citat  iz zakona o poslancih: »Poslanec, ki mu je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve…« (38. člen) Kaj je »zaposlitev«, navaja zakon o dohodnini, in sicer: »Za zaposlitev se šteje vsako odvisno pogodbeno razmerje, v katerega stopa fizična oseba pri opravljanju fizičnega ali intelektualnega dela, vključno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela, ne glede na čas trajanja« (23. člen) Ta zakon je bil veljaven v času, ko je Virant prejemal nadomestilo, hkrati pa bogato (na skrivaj) služil v Makedoniji. Če bi sedanji predsednik DZ teh določb ne poznal, bi to kazalo na njegovo strokovno nekompetentnost. A jih pozna, kot jih pozna Klemenčič-Praprotnikova komisija, ki je pri Virantu zamižala na eno oko. Kot predsednika parlamentarne stranke ga poročilo – kot vemo – ne inkriminira.

A zamižala je le za en hip. Ta bo trajal toliko časa, dokler ne bo sedanja vlada do konca odstranjena in se bodo njeni dosežki začeli razgrajevati. Do tedaj bo Gregor Virant lepo naprej pel o »resnici in pravici«, »morali« in »visokih etičnih standardih«, ki jim je zavezan. A v trenutku, ko ga ne bodo več potrebovali, bo KPK (morda pa kakšna druga institucija, npr. tožilstvo, kajti gre za dosledno kršitev zakona) Viranta pospravila z odra. Vse visoko doneče besede o nespornih standardih KPK (ali pravne države) se mu bodo tedaj obesile okrog vratu kot mlinski kamen.

Drugi del operacije se imenuje denar. Tudi tu lahko dejanske Virantove namene razberemo iz zanikanj vsega, kar počne. Zapustil je pisarno predsednika DZ, v trenutku, ko to pišemo, postaja navadni poslanec, a mu ta raševina ni dovolj: škatle z opremo je velel seliti v najskromnejšo sobico, nekje na podstrešju Šubičeve, z enim samim okencem, skozi katerega sije beli dan. Tako bo dokazal, da ni več prvi, temveč zadnji med enakimi.

A če premislimo zgodbe, ki so se v letu dni spletle okrog Virantove liste, ima večina od njih en sam skupni imenovalec: neskromnost ali denar. Ali ga je premalo (poslanec Vogrin) ali ga je preveč. Prav ministru Šušteršiču naj bi po Radu Pezdirju ponujali kovčke gotovine. Ta (edina) zgodba o poskusih korupcije, ki smo jo v tem letu slišali, je pač povezana z Državljansko listo (in njenim liderjem). Tudi predsednico sveta DL Sašo Markovič naj bi imel v pesti iz istega razloga. Pred prvo sejo sveta DL je še govorila, da je njihov interes prav ta koalicija (kar je tudi edino logično), je ob dejanjih na načelnost pozabila in glasovala v neskladju s svojimi besedami. Kaj če se ne bo kot motor njene »spremenjene« volje v najkrajšem času pokazal kakšen beneficij, ki bi ga lahko po podjetju pod njenim vplivom iztržila iz jasli zdravstvene blagajne? In kaj če ne bo – kot po čudežu imel spet prstov zraven Gregor Virant, kot jih ima – spet po drugi ženski, njegovi ženi, pri prodajanju kartic zvestobe firme Episcenter. »Od vsake transakcije bi Episcenter dobil provizijo. Gre za ogromno denarja, predvsem pa pretkan način pretakanja denarja iz državnih podjetij v žepe zasebnikov,« že danes piše v medijih.

V svojem početju je Virant podoben dvema človekoma z enako usodo. Prvi je Lojze Peterle, ki je de facto razbil Demos z vstopom v »veliko koalicijo« leta 1993. Drnovšek je tedaj potreboval krščanske demokrate, da je prišel v Evropo. In prav ko so že Italijani Sloveniji rekli »da«, je Peterle odslužil in bil poslan v kot (Oglejski sporazum, jesen 1994). Da je Peterleta z zlato kartico servisirala Hilda Tovšak, tudi ni nobena skrivnost: se mu je pač izgnanstvo iz politike zdelo manj tragično. Drugi človek je Marjan Podobnik, ki je Virantu »podoben« na las, neskončno bolj kot Peterle (kljub naivnosti ima zgodovinsko zaslugo). Podobnik je storil vse tisto, kar danes počne Virant, zato tudi vemo, kako se bo končalo. Še posebno ker je Podobnikov svak Igor Oman udeležen pri Episcentru, Peter Kraljič pa je sedanji skupni imenovalec Marjana, Gregorja, Petra Jambreka - Vita in stricev iz ozadja, ki to vlado rušijo. Podoben primer je tudi Kučanov podpornik Matej Tonin, a to bo zgodba za drugič.

Če ne bo volilna baza, ki jo pomeni tisoče in tisoče dobronamernih mož in žena, takšnih politikov nemudoma napodila iz javnega prostora, bomo prekmalu doživeli, kako kruto v resnici zvenijo besede Damijana Terpina o tem, da nimamo smisla za državo. Morda bo takrat, enkrat za vselej, tudi že prepozno.

Loading...