V serijah ponarejanja stvarnosti (montirani sodni procesi, ki ponaredijo na primer »krivdo« obdolženega, mediji ...) in zgodovine se je preprosto težko odločiti, k reševanju katerega problema bi človek pristopil najprej. V luči 25. obletnice osamosvojitve je zagotovo najbolj pomemben zadnji »uspeh« slovenskega pravosodja, ki je polkovnika Popova oprostilo vsakršne krivde v zadevi Gornja Radgona (pogledati si je treba samo fotografije opustošenja v Radgoni, kot jih je objavila Obramba aprila 1992, pa bo jasno, da je Popov uničeval prvenstveno civilne objekte), in sodni proces proti brigadirju Antonu Krkoviču na drugi strani.
Tu so še potvorbe, ki so manj očitne, a trajajo dlje časa in so lahko prav tako usodne, ker zadevajo identiteto naroda. Prihodnje leto se bomo (najverjetneje zelo redki) spomnili stote obletnice smrti Janeza Evangelista Kreka. V tednu, dveh od objave tega zapisa se bo spet začel medijski in vsesplošni cirkus, namenjen ponarejanju aprilskih dogodkov leta 1941 in vloge partijskega partizanstva v slovenski zgodovini. V tem okviru bodo gotovo spet poskušali vsiliti Otona Župančiča kot barda revolucije. Zelo verjetno se bodo tu angažirali kar njegovi najožji sorodniki, ki so se v tej smeri že izkazali (Alenka Župančič in njeno retardirano izrekanje za komercialno TV o množičnih morilcih kot »herojih«).
A spet: nič ni dlje od resnice. Kaj je vrednostno središče Otona Župančiča, kaj je njegovo temeljno sporočilo in katero avtoriteto iz zgodovine Slovencev je v svojem delu najvišje postavil in najlepše ocenil? Urednik izbranega dela ob pesnikovi petdesetletnici pove: »Najznačilnejša njegova izpoved je pesem Naša beseda. Slovenska beseda, često ogrožena in oskrunjena, je v svojem svečeniku in mojstru našlo svojo najmočnejšo afirmacijo, dosegla svoj najvišji vrh« (Fran Albreht, Urednikova opomba v zbirko Naša beseda, Ljubljana, 1927, str. 195). Kaj je vsebina Naše besede: »Bil med nami je mož kot zrno klen in zdrav: ta kakor mi ljudi je brati znal. (...) in narod, ki sam je bil izgrešil sled / pradavnih, divnih sanj, ki jih je sanjal ded, / ko uzrl je poveličan obraz, / pred možem tem spoznal je: To sem jaz / v zrcalu vernem, v možu tem kar bil sem, kar bom, vse vidim, vem« (Oton Župančič, Naša beseda, Ljubljana, 1929, str. 2).
»Župančič je pri tem mislil na Janeza Evangelista Kreka. Župančičev odnos do Kreka je vprašanje zase in o njem v okviru pričujočih opomb ni mogoče razpravljati« (Oton Župančič, Zbrano delo III, 1959, str. 366). Ni mogoče razpravljati, ker bi se odkrilo, da je Krekova vloga v novejši zgodovini slovenskega naroda prelomna. Pisali so samo Walter Lukan (v nemščini) in Janez Juhant. Ni mogoče razpravljati, ker Župančič prav v Naši besedi (imeni pesmi in zbirke, v kateri je izšla, sta identični) Janezu Evangelistu Kreku postavlja spomenik, trajnejši od brona. Krek je bil duhovnik, politik in človek, ki je s sistemom domačih hranilnic presekal tok brezupnega odhajanja ljudi na delo v tujino (sicer vsebina Župančičeve Dume). Bil je dobrotnik slovenstva in velikan, kakršnih do Jožeta Pučnika nismo imeli. Zato Župančič še pravi: »Ti edini med nami si umel podati narodu ideal v oprijemljivi, skoraj materialni obliki njegovih koristi; pokazati narodno svobodo kot rešenico slednjemu delavcu, zadnji siroti. Nisi bil zaman svečenik, ki vživa v vidni obliki kruha in vina največjo svetost, zakrament življenja. Ta skrivnostna transubstanciacija snovnosti v idejo je slovenskemu človeku tako po duši, tako domača, vsednja in praznična hkrati, kakor zvonovi, monštrance in sveti obredi: zato mu ni bilo težko slediti do zadnjega možu, ki jo je oznanjal« (Oton Župančič, Janezu Evangelistu Kreku, v Naša beseda, Ljubljana, 1929, str. 65).
Kako silovito so v revoluciji poneverili Otona Župančiča, priča dejstvo, da so premaknili vrednostno središče njegove lirike in njegovega duha. Isto besedišče in besedne zveze najdemo v zbirki Zimzelen pod snegom, ki so jo partija (in njeni mentalni sorodniki) razglasili (in jo še razglašajo) kot lastni programski tekst. A prav Janez Evangelist Krek je tisti lakmusov papir, ki omogoča spoznavanje dejanske vsebine Župančičeve zavesti: nikoli namreč slednji ni usode slovenstva povezal tako usodno kot prav z njim, duhovnikom in svečenikom naroda. Ne Tito ne Stalin nista bila deležna ničesar podobnega. Pa še to: Janez Evangelist Krek je bil tedaj mrtev, okoliščine so se popolnoma spremenile, Avstrije ni bilo več, nobene zunanje prisile, ki bi pesniku narekovale takšno dikcijo. Prišla je iz srca: saj je tudi vsaka poezija duhovno dejanje, je izraz »srca v sredini«, je transsubstanciacija, (prebistvenje) kruha v nadzemsko usodo odrešenika sveta, tudi če hočete, pesniške besede, po kateri – če je avtentična – imajo vsi oproščenje in zadoščenje. A ta program ni samo idejno verski, je političen v pravem pomenu besede, kot je bil tudi Janez Evangelist Krek vsaj toliko kot duhovnik politik: »Tako si rasel v sebi in v dušah, ki si jih bil zbral okoli sebe; izčistil si se ob njih, obhodil, apostol, južne pokrajine, potrdil brate v veri: potem pa si se vzpel do zadnjega svojega velikega dejanja, nevarnega in drznega, ali odločilnega zate in za nas. Tedaj šele si postal naš centralni duh, srce v sredini: zakaj vsi smo začutili, kako so pri tebi naše svetinje v varnih, zvestih rokah« (Prav tam, str. 66).
In zakaj je Župančič to napisal? Zato ker je bil pesnik duhovnega počela; Bogu se je bližal prek dveh bitnosti, tako kot njegov vzornik: s slovensko besedo in krščanskim obredjem, v katerem se je počutil ne samo zveličanega, temveč tudi vnaprej opolnomočenega za vsako dejanje besede, tudi za izrekanje o duhovni substanci narodnih voditeljev, politikov. In prav v tem se je razlikoval od komunistov, ki poskušajo to poneveriti. Janez Evangelist Krek si je pesnikovo priznanje zaslužil pred vsemi drugimi. Zakaj, je skrivnost biti, Župančičeve, Krekove in vsakršne.
In kot taka bi morala biti tudi skrivnost osrčja slovenske domovine, v njeni matici Evropi, še posebej po bruseljskih dogodkih. Koliko pa to je oziroma bolje ni, bi presenetilo tako Župančiča kot Kreka. Nič nenavadnega, če se lahko samo še čudimo ...