Tina Maze se je odločila za slovo na vrhuncu. Poslovila se je kot »živeča legenda«. Poslovila se je le nekaj mesecev za tem, ko je na svetovnem prvenstvu dobila dve zlati medalji in srebrno in potem ko ji je za drugi veliki kristalni globus zmanjkalo le nekaj športne sreče. Slovo na vrhuncu je za vsakega športnika ideal. Posloviš se kot legenda in še naprej v zavesti širše javnosti živiš kot legenda. Tudi to je šport ... oziroma to je vse bolj šport.
Zakaj? Šport vse bolj potrebuje legende. Ker se z uspešnimi posamezniki pripovedujejo zgodbe o uspehu, ki jih današnji človek zelo potrebuje. Nujno je bilo, da je v Pekingu (2008) Michael Phelps dobil osem zlatih medalj in postavil nov rekord po doseženih najžlahtnejših odličjih na eni sami olimpiadi. Zato, da se je zapisal v legendo in da so imeli ljudje novega idola. Nujno je bilo tudi, da je Usain Bolt v dveh različnih izvedbah olimpijskih iger (Peking 2008 in London 2012) dosegel neverjetnih šest zlatih odličij v tistih disciplinah, brez katerih si OI sploh ne moremo predstavljati (100 m, 200 m, štafeta 4 x 100 m). Take like ljudje potrebujejo: človek v svoji iracionalnosti »potrebuje« gojenje kulta osebnosti, pa čeprav to racionalno zanika. In v primeru športnikov – superjunakov gre prav za to. Vsakdo, kdor spremlja šport, si želi, da superjunak pomakne mejo človeške zmogljivosti še za korak naprej. Ker se potem vsakdo izmed nas počuti bolje, je bolj popoln. Naša Tina je to storila v sezoni 2012/2013 z neverjetnim izkupičkom 2.414 točk, ki je presegel dosežke Lindsey Vonn in Hermanna Maierja. Postala je legenda.
Ta želja po superjunakih ni omejena samo na individualne športe. Zaradi posameznikov široke množice vse bolj sledijo tudi klubskim športom. Si lahko predstavljate današnji nogomet brez Lionela Messija in Cristiana Ronalda? Ne, nemogoče. Prej bi si ga lahko zamislili brez Barcelone in Real Madrida, nikakor ne brez argentinske bolhe in CR7. Onadva sta monopolista današnjega nogometa. Široke množice komaj čakajo, kdaj bosta podrla naslednji rekord v zadetkih ali v dobljenih lovorikah.
Se še spomnite učinka Michaela Jordana na košarko v devetdesetih? Na to mislim. To je poosebljenje športa. Že res, da pri širjenju kulta osebnosti športnika svoje vzvode uporabijo tudi sponzorji in pokrovitelji, ker gre za donosno marketinško potezo. A to je že tema za drugo razmišljanje. Športniki – superjunaki so zanimivi predvsem zaradi vpliva na človekovo psiho. Lahko bi rekli, da navadni človek v te like kanalizira svojo željo po prekoračenju meja možnega. Ker odraslemu človeku ni več dovoljeno sanjati o spidermanu in supermanu, si najde neko drugo, družbeno sprejemljivo obliko sanjanja z odprtimi očmi.