Volilna udeležba na referendumu je bila po zadnjih podatkih 46,15-odstotna, kar je malo manj kot na zadnjih lokalnih volitvah, kjer se je prvega kroga udeležilo 47,71 odstotka volivcev. Volitev v državni zbor 2018 pa se je udeležilo 52,64 odstotka volivcev.
Po 99,97 odstotka preštetih glasovnic je proti zakonu o vodah oziroma proti Janševi vladi glasovalo 86,6 odstotka volivcev oziroma 677.119, za pa 13,4 odstotka oziroma 104.793 volivcev.
Na volitvah v državni zbor je glasovalo skupno 901.512 volivcev, od tega 212.042 za SDS. To pomeni, da je proti Janševi vladi glasovalo 75,1 odstotka ljudi, kolikor jih je prišlo na volitve 2018 in izglasovalo sedanjo sestavo državnega zbora.
Zakona in svoje vlade pa ni podprla niti polovica volivcev SDS, kaj šele drugih koalicijskih strank. NSI je na volitvah 2018 prejela 63.108 glasov, njeni volivci pa so tokrat očitno večinoma ostali doma ali pa celo glasovali proti zakonu in svoji vladi. SMC pa je na volitvah 2018 prejela 86.868 glasov, vendar je veliko večino volivcev izgubila že na evropskih volitvah 2019.
Po drugi strani pa je proti zakonu oziroma proti vladi glasovalo več kot dvakrat več volivcev, kot jih je na volitvah 2018 glasovalo za opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB. Vse štiri stranke so namreč skupno prejele 329.374 glasov.
To sicer ne pomeni, da bi omenjene štiri opozicijske stranke na volitvah prejele glasove vseh volivcev, ki so glasovali proti zakonu oziroma vladi, vsekakor pa imajo ogromno prednost pred vladnimi strankami. Vprašanje pa je, kaj so se v slednjih sploh naučili iz teh podatkov.