Delitev ljudi na skupine, ki bevskajo druga na drugo kot podivjani psi skozi žičnato ograjo, ni zgolj naključje, temveč je to bistvo poslovnega modela spletnih družbenih omrežij, ki so utemeljena na tribalizaciji, torej ločevanju na naše in vaše, dobre in slabe, leve in desne. Ostati zmeren in nevtralen je na twitterju skoraj nemogoče, saj te drugi postavijo v pozicijo, iz katere se je potrebno braniti in zagovarjati lastne izjave, pa naj bodo še tako benigne. Kriv si, skratka, ker obstajaš. Razcepljene skupnosti, ki se formirajo na tem omrežju, so odličen primer shizmogeneze. Ta pojav je v tridesetih letih prejšnjega stoletja definiral antropolog Gregory Bateson, ko je analiziral navade novogvinejskega ljudstva, katerih članice in člani so se trudili biti čim manj podobni predstavnikom znotraj iste skupine, ki so jih razumeli bodisi kot manjvredne bodisi kot nasprotnike. Kot pravi Bateson, lahko takšno izpostavljanje razlik in poudarjanje lastne superiornosti tako v besedah kot dejanjih in celo načinu oblačenja privede do razkola v skupnosti. In tak razkol se nam – tako je vsaj videti – že dogaja na twitterju, kjer so se Slovenci, ki tam objavljajo, začeli preobražati v Slevence in Sdesnence ali v še bolj tribalno zveneče Levuharje in Desnosučne. Ti se vsak s svojega brega obstreljujejo z besednimi sulicami, od katerih tu in tam katera prebode digitalno tkanino in prileti v fizični svet.
Večer
Slovenci na twitterju so se začeli preobražati v Slevence in Sdesnence, v Levuharje in Desnosučne
Dan Podjed, antropolog, o razlogih, zakaj zapušča twitter