Pavel Gantar, predsednik Zaresa: Gregor Golobič je bil laže ranjen, vendar je živ, je član stranke in verjamem, da se bo aktivno vključil v njeno delo. Mislim pa, da je nastopil čas za njegovo politično rehabilitacijo. Ne zato, da bi ga vrnili v politiko, če sam tega ne želi, ampak zaradi politike same, da bi postala bolj transparentna in kredibilna. Da se ve, kje je kdo kdaj stal in za kaj se je zavzemal... Če ne bi bilo Ultre, bi bilo pa kaj drugega. Zares z Golobičem na čelu se je takoj po vstopu v vlado zapletel v konflikt v zvezi s podaljševanjem kreditov za menedžerske odkupe v bankah, ki jim je država pomagala, ko so prišle na dan enormne podražitve TEŠ6, pa še v spor s premogovniško-energetskim lobijem. Golobič ni zamolčal lastniškega deleža v Ultri, saj ga je navedel v prijavi Komisiji za preprečevanje korupcije, res pa je, da ga ni navedel v anketi za časnik Finance. Seveda bi lahko dejali, da smo storili marsikatero taktično napako, morda smo podcenili medijsko delovanje proti Zaresu in Golobiču, ampak mislim, da so bili nasprotniki preprosto premočni...
Brez zamere, to vprašanje že vnaprej predpostavlja nekakšnega faustovskega Golobiča, ki vleče vse niti tedanje kadrovske politike. Hkrati pa domneva, da »pomemben položaj« že sam po sebi pomeni ekscesno bogatenje. Če bi bilo tako, res ne vem, zakaj Golobič ni ekscesno bogat. Kot član vlade sem lahko precej od blizu spremljal krotenje kadrovskih apetitov tako v stranki in še posebej pri koalicijskih partnerjih. Nisem ne profesionalni in ne osebni zagovornik Golobiča, bi se pa vprašal, zakaj je bil Golobič tudi v tedanji LDS tako nepriljubljen. Predvsem zato, ker je moral, tudi po nalogu večkrat pasivnega Drnovška, marsikateremu interesu reči ne. S tem, ko je nekaterim rekel ne, je odprl prostor drugim. Vsekakor pa ni odločal sam. Včasih so bile te odločitve dobre, včasih ne. Zase lahko rečem samo to: če bi bil Gregor Golobič tak, kakršna je javna predstava o njem, potem niti pet minut ne bi bil z njim v isti stranki. Preveril sem nekatere navedbe, ki se o Golobiču pojavljajo v javnosti, in nisem našel nobenih empiričnih dokazov zanje. Za nekaj, zaradi česar se ga sicer drži slab glas, sam pa za to ne najdem nobene empirične in realne opore, pa nekoga ne morem obsojati.
Dnevnikov Objektiv