Ko se visoko usposobljeni slovenski diplomat in strokovnjak iz Bruslja vrne na domače ministrstvo, gre v oslovsko klop, v pisarno zraven WC-ja

Slovenska politika do Evropske unije je kot do vrha napolnjena raztrgana vreča.

Prazna.

Ne bom filozofirala o razlogih, prepričana sem, da imajo na zunanjem ministrstvu polne predale debelih poročil, v katerih jih podrobno analizirajo.

Bom naštela le nekaj najočitnejših posledic.

Prva: slovenski diplomati v Bruslju, ki so v prvi bojni liniji, visoko usposobljeni strokovnjaki za čisto vsako področje skupnih evropskih politik od proračunskih zahtev do vzreje prašičev, ki se v delovnih skupinah s kolegi iz drugih držav vsak dan pogajajo in usklajujejo o členih, stavkih in odstavkih zapletene evropske zakonodaje, pogosto ne vedo, kakšna stališča naj zastopajo – ker jim redkokdo pove, kakšna so slovenska stališča.

Med slovenskimi dopisniki v Bruslju se je v legendo zapisal sklep, ki ga je izrekel eden od visokih slovenskih politikov pred nekim pomembnim evropskim zasedanjem: "Bomo počakali, kaj bodo drugi povedali, potem se bomo pa odločili …"

Kako si lahko vpliven, če ne veš, kaj sploh hočeš?

Druga: ko se visoko usposobljeni slovenski diplomat in strokovnjak, obogaten z izkušnjami, dragocenimi zvezami in podrobnim poznavanjem delovanja evropskih ustanov, iz Bruslja vrne na domače ministrstvo, gre pogosto neposredno v oslovsko klop. V pisarno zraven WC-ja. Daleč od trenutne ministrske ekipe.

Ker kaj nam bo pa ta zdaj solil pamet, se je že dovolj dolgo tam gori sončil z devizno plačo.

Kako si lahko vpliven, če mečeš stran svoj lastni kapital?

In še tretja, najpomembnejša: za dvajset let slovenskih vlad se ni bilo sposobno poenotiti v enem samem, preprostem dejstvu: da slovenski diplomat v Bruslju, da slovenski uradnik, zaposlen v evropskih ustanovah, da evropski poslanec iz Slovenije ni ne lev in ni desen.

Je naš.

Kako si lahko vpliven, če samega sebe miniraš?

MMC