Revija Reporter
Izjava dneva

Da se ta zadeva vleče kot kurja čreva, je kriva Bobnarjeva, ki nadaljuje v slogu družinskega prepira »on je rekel« in »jaz sem rekla«

Bogdan Biščak
22 1.045

2. nov. 2024 6:00 Osveženo: 8:02 / 02. 11. 2024

Deli na:

Bogdan Biščak

Bogdan Biščak, nekdanji vidni član LDS in Zares, o spopadu Goloba in Bobnarjeve

Preden nekaj rečem o njiju dveh, bi se rad čudil vsem tistim, od novinarjev do parlamentarcev, ki se s to zadevo ukvarjajo celo v preiskovalni komisiji, ki se jim ljubi ugotavljati, kdo od njiju govori resnico. Hočem reči, govorila sta na štiri oči in kako za vraga naj zdaj vemo, kdo laže. A niso nikoli gledali Rašomona? Se nikoli doma skregali na temo »včeraj si rekel, da …« in »ne, tega nisem rekel«. Čista izguba časa je ta trud.

Še manj razumem modrovanja o tem, da je navodilo (dogovor?) o čiščenju janšistov pravzaprav politična čistka. Ali ti ljudje res menijo, da se premier in ministrica, ko govorita na štiri oči, pogovarjata v pravno korektnih terminih? Da namesto »janšisti« rečeta »policisti, za katere se bo v disciplinskih ali drugih pravnih postopkih izkazalo, da so ravnali nezakonito ali nestrokovno«? Njun čas je dragocen, nimata časa za tako dolge litanije.

Kar se pa njiju dveh tiče, moram najprej reči, da sem takoj po odstopu Bobnarjeve zapisal, da je to začetek konca Golobove vlade, ker se bodo na tej točki končali medeni tedni med mediji in Golobom. Glede medijev sem imel prav, glede začetka konca pa, kot kaže, ne. Skratka, menil sem in še zmeraj menim, da je v tej zadevi Golob naredil veliko napako, ko je dovolil, da je stvar šla tako daleč, da je ministrica odstopila. Ampak da se ta zadeva vleče pred javnostjo kot kurja čreva, je krivda na ministrici, ki se ni zadovoljila s tem, da za razlog odstopa navede pritiske na policijo, ampak je nadaljevala v slogu tistega družinskega prepira »on je rekel« in »jaz sem rekla«. Golob pa ji je potem odgovarjal v istem slogu. Izkušeni politiki ne ravnajo tako, ne razpravljajo v javnosti o tem, kar so si izrekli na štiri oči. Če že zaradi spodobnosti ne, pa zato, ker tega, kar je bilo izrečeno, ni mogoče dokazati.

Tej neprofesionalnosti se je na koncu pridružil še NPU, ki Golobu v ovadbi očita, da je vplival na ministrico, naj posreduje pri direktorju policije za določene menjave v policiji. Kako nameravajo dokazati, kaj je Golob na štiri oči zahteval od ministrice, ostaja skrivnost. Kako bodo prepričali tožilstvo, da »obljuba o povrnitvi zaupanja Goloba do ministrice« ustreza zakonskemu znaku ponujanja koristi, pa bo po mojem v prihodnosti postal eden od policijskih vicev. Morda pa se motim in v prihodnosti lahko pričakujemo pregon kakega predsednika vlade, če bo v postopku sestavljanja vlade, kakemu kandidatu ponudil ministrsko mesto, če ta sprejme program, ki ga je predsednik predstavil ob svoji kandidaturi v državnem zboru.

Objektiv