Organsko kmetovanje uporablja gnojila z dopuščenimi količinami dušika, recimo kokošji gnoj. Naš pristop je popolnoma drugačen, mi spreminjamo zemljo, humus. Gre za popolno drugačno obliko kmetovanja, ki ni v sorodu s procesom organskega kmetovanja.
Osnove gojenja rastlin so vse opisane na naši spletni strani, to moram poudariti. Ko sem začel kmetovati v Avstraliji, je bilo to na zelo slabi zemlji, na primer v sadovnjaku, preoranem z buldožerjem, zelo malo je bilo rodovitne vrhnje plasti. Zrahljal sem zemljo in jo obdelal s preparatom 500.
V dveh letih sem imel, to je potrdilo tudi vladno testiranje krav, več maslene maščobe na hektar, ko se je pridela na konvencionalen način. Dva vladna agronomoma sta me prišla vprašat, kako se to zgodi. Pokazal sem jima 500 in gledal sem ju, kako se zbegana pogovarjata med seboj. Kaj od te rjave snovi lahko rastlina vpije, ju je zanimalo. V glavi sta imela še lekcije Justusa von Liebiga, po katerih lahko rastlina vpije le huminsko kislino, to je tekočino.
Rastline lahko sadiš na borni zemlji s pomočjo elementov, ki se raztopijo v vodi, a te rastline ne bodo zdrave in zemlja bo vse bolj mrtva. Zdaj smo v položaju, ko je v velikih področjih planeta, celo v Ukrajini, zemlja postala tako trda kot ta miza (potrka po lesu).
Ko dežuje, voda ne pronica v zemljo, ampak se nabere na površju, in imamo poplave. Zemlja ne more več vpiti vode. Na neki avstralski univerzi so opravili več študij, v katerih so primerjali, koliko vode vpijejo biodinamične kmetije v primerjavi s konvencionalnimi sosedi.
Na naših kmetijah ne vidiš vode na površju, vsa gre v zemljo, na sosednjih kmetijah pa imajo poplave. Pred dvajsetimi leti jih še niso imeli. Pred leti so me na predavanju v Italiji vprašali, kaj je najpomembnejša sestavina v zemlji, da ta deluje biološko. Kaj bi vi odgovorili?
INTERVJU V TISKANI IZDAJI REPORTERJA
