Vrhovno sodišče ZDA posluša argumente o tem, ali ima Trump imuniteto zaradi spodnašanja izida predsedniških volitev 2020, in bo prvič v zgodovini odločalo o tem, ali se lahko predsednika preganja za domnevna kazniva dejanja, ki jih je izvršil na položaju.
Trumpovi odvetniki vztrajajo, da ima predsednik imuniteto za vse, kar stori in se pri tem sklicujejo na odločitev vrhovnega sodišča iz leta 1982 v civilni tožbi analitika zračnih sil Ernesta Fitzgeralda proti nekdanjemu predsedniku Richardu Nixonu. Fitzgeralda so odpustili, ko je leta 1970 opozoril na korupcijo pri nabavah vojaških letal, piše portal ameriške televizije CNN.
Vrhovno sodišče je takrat sklenilo, da predsednika zaradi uradnih dejanj ni mogoče civilno tožiti, ker bi ga strah pred tožbami oviral pri opravljanju njegovega dela.
Trumpov odvetnik John Sauer je pred sodiščem ponovil, da bi lahko kazenski pregon doletel le predsednika, ki je bil po ustavni obtožbi obsojen v senatu. Trumpa je republikanska večina v senatu v času mandata oprostila dveh ustavnih obtožb.
Odvetnik posebnega tožilca Jacka Smitha, Michael Dreeben, je vztrajal, da ustavna obsodba ni predpogoj za kazenski pregon, poleg tega pa Trumpove aktivnosti pri spodnašanju izida volitev niso spadale v kategorijo uradnih predsednikovih dolžnosti.
Argument tožilstva je tudi ta, da je Nixon po odstopu s položaja sprejel pomilostitev naslednika Geralda Forda in s tem priznal, da se bivšega predsednika lahko kazensko preganja.
Sauer pa je med drugim opozoril, da bi nadaljevanje kazenskega pregona Trumpa sprožilo plaz podobnih pregonov preostalih še živečih bivših predsednikov ZDA in v prihodnje tudi sedanjega predsednika Joeja Bidna.
Baracka Obamo bi lahko na primer glede na to kazensko preganjali, ker je ukazal napad z brezpilotnim letalnikom na ameriškega državljana, Georgea Busha mlajšega pa, da je z lažnimi informacijami potegnil državo v vojno proti Iraku.
Dreeben je razložil, da ta in druga dejanja nekdanjih predsednikov niso bila kazniva dejanja in zavrnil argument, da bi lahko bivše predsednike preganjali tudi zaradi spornih odločitev, napak ali politike. "Naš sistem ima dovolj varovalk, da prepreči politično motivirane pregone," je dejal.
Trumpovo sklicevanje na imuniteto sta doslej zavrnila zvezna sodnica Aileen Cannon, ki vodi sodni postopek po obtožnici posebnega tožilca Smitha v Washingtonu in zvezno prizivno sodišču.
Cannon je med drugim spomnila, da ZDA niso monarhija in so pred zakonom vsi enaki, prizivno sodišče pa je sklenilo, da je javni interes za uveljavljanje kazenske zakonodaje v tem primeru pomembnejši kot sklicevanje na imuniteto.
Vrhovno sodišče ZDA svoje odločitve ponavadi objavi junija, ni pa jasno ali bo tokrat morda pohitelo.
Zvezni sodni proces proti Trumpu zaradi spodnašanja izida volitev v Washingtonu do odločitve o imuniteti miruje, novembra pa ga čaka nov volilni spopad z Bidnom.