Breivik je pred časom izrazil prepričanje, da ga bo policija ubila, še preden bo prišel do otoka Utoya. 22. julija lani je najprej v Oslu ubil osem ljudi, ko je aktiviral avtomobil bombo pred sedežem vlade. Nato je na Utoyi, preoblečen v policista, več kot uro sistematično streljal na udeležence tabora in pobil 69 ljudi, predvsem mladih.
Vodja policijskih operacij Thor Langli je dejal, da so po eksploziji v norveški prestolnici dobili informacije o dveh osumljencih - enem nordijskega videza in enem nenordijskega videza - in še dveh podtaknjenih bombah.
Kot se je še spomnil, je bil ob vodji protiterorističnih enot v času, ko je ta prejel klic o napadu na Utoyi, 40 kilometrov od Osla. "Na njegovem obrazu sem videl, da gre za nekaj zelo resnega," je povedal in dodal, da je nato z njegovih ust razbral "streljanje na Utoyi".
Nato je policija prejela informacijo, da so na otoku streljali na okoli 50 ljudi. Na Utoyo so nemudoma poslali protiteroristične enote in ko so prispele tja, kakih 70 minut po eksploziji v Oslu, je bilo ubitih ali ranjenih že okoli 100 mladih, je danes še povedal Langli.
Dodal je, da je oba napada takoj povezal. "Nisem si mogel predstavljati, da obstajata dve osebi s tako norimi idejami," je dejal in se obrnil k Breiviku.
Pričal je tudi varnostnik, ki je bil v času eksplozije avtomobila bombe v vladnem poslopju v Oslu. Kot je dejal, je bilo središče norveške prestolnice kot vojno območje.
Strokovnjak za eksplozivna sredstva pri norveški obrambni agenciji Svein Olav Christensen pa je na sodišču pokazal fotografije prizorišča eksplozije 950-kilogramske bombe. Ta je med drugim naredila globoko luknjo v betonsko ploščad pod avtomobilom, pa tudi v podzemno garažo pod njo.
Proces proti Breiviku se je začel prejšnji teden, napadalec pa je pričanje končal v ponedeljek. Sojenje naj bi potekalo še devet tednov.
Breivik je obtožen terorizma in naklepnih umorov. Če ga bo sodišče spoznalo za duševno zdravega in s tem kazensko odgovornega, mu grozi najvišja, 21-letna zaporna kazen, pa tudi možnost njenega podaljšanja, če bi oblasti ocenile, da je še vedno nevaren za družbo.