Lagardova, ki se v Dubaju udeležuje enodnevnega arabskega finančnega foruma v organizaciji IMF in Arabskega denarnega sklada, je sicer pozdravila obetajoče reforme, ki so jih sprejele nekatere arabske države. Ob tem je vztrajala, da je treba storiti več za obvladanje gospodarskih in socialnih problemov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Z nafto bogate arabske države pestijo nizke cene črnega zlata, medtem ko se uvozniki borijo z naraščajočim dolgom, brezposelnostjo, konflikti, terorizmom in pritokom beguncev, je razmere povzela vodja IMF.
Skoraj vse arabske države so po njenih besedah v zadnjih letih ustvarile proračunski primanjkljaj, arabska gospodarstva pa so se okrepila le za 1,9 odstotka, kar je polovica svetovne gospodarske rasti. Kljub temu javna potrošnja ostaja zelo visoka, predvsem v z nafto bogatih zalivskih državah, kjer je državna poraba presegla 55 odstotkov bruto domačega proizvoda.
Več arabskih vlad je sicer sprejelo ukrepe za brzdanje javnega trošenja, vendar pa so ti ukrepi večkrat začasni. Reforme bi se morale osredotočiti na krčenje plač v javnem sektorju in drage podpore, predvsem v energetskem sektorju, medtem pa okrepiti učinkovitost na nekaterih področjih, kot je zdravstvo, izobraževanje in javne investicije, je dejala Lagardova.
Podpore v energetskem sektorju vlade stanejo veliko, čeprav so se v zadnjih letih zmanjšale. Vodja Arabskega denarnega sklada Abdulrahman al Hamidy je pojasnil, da se je vrednost energetskih podpor v arabskih državah lani znižala na 98 milijard dolarjev, potem ko jih je bilo leta 2015 za 117 milijard dolarjev.
Lagardova je opozorila še, da so ostrejše reforme in višja gospodarska rast potrebne za ustvarjanje delovnih mest za mlade Arabce. Brezposelnost med mladimi je najvišja na svetu, v povprečju je 25-odstotna, v devetih državah presega 30 odstotkov. Več kot 27 milijonov mladih se bo v prihodnjih petih letih pridružilo trgu dela, je še poudarila Lagardova.