Ustavno sodišče je zavrnilo ustavno pritožbo tednika Mladina zoper sodbo vrhovnega sodišča v zvezi s sodbo višjega sodišča v Ljubljani, ki sta ugotovili, da je Mladina poslancu SDS Branku Grimsu v deveti številki tega tednika leta 2011 s postavitvijo fotografije njegove družine ob fotografijo družine nacističnega zločinca Josepha Goebbelsa kršila pravico do varstva časti in dobrega imena. Za Goebbelsa je znano, da ni bil zgolj zloglasni Hitlerjev propagandist, pač pa je tik pred koncem vojne lastne otroke umoril s strupom cianidom, nato sta z ženo storila samomor.
Tako Grimsova žena kot poslanec SDS sta tožila Mladino zaradi grobega posega v njuno čast in dobro ime, pri čemer je šel odgovorni urednik Mladine Grega Repovž celo tako daleč, da je izpostavil tudi Grimsove majhne otroke. Pri Mladini so se branili, da so skušali zgolj primerjati politično propagando Goebbelsa (nacističnega ministra za propagando) in Grimsa.
Poslanec SDS je od tednika terjal 40 tisoč evrov odškodnine in javno opravičilo, žena Martina Dragoš Grims pa 80 tisoč evrov odškodnine. Žena se je z Mladino lani poravnala, višina odškodnine ni znana, Grimsu pa je sodišče prisodilo pet tisoč evrov odškodnine zaradi posega v čast in dobro ime. Na odločitev se je pritožil na višje sodišče, saj je vsota po njegovem mnogo premajhna, višji sodniki pa še niso odločili. Že prej je višje sodišče v prvem sojenju Mladini naložilo javno opravičilo, glede odškodnine pa poteka drugo sojenje, kjer, kot rečeno, končne odločitve še ni.
Mladina se je skušala braniti tudi s pritožbo na ustavno sodišče, pri čemer so zatrjevali, da sta jim vrhovno sodišče in višje sodišče v tej zadevi kršila pravico do svobode izražanja. Višje sodišče je namreč zapisalo, da je na fotografiji Grims res kot politik (fotografija z maše v Brezjah ob prazniku Marijinega vnebovzetja), vendar je tam tudi neločljivo v vlogi družinskega očeta.
Višje sodišče je izpostavilo: »Primerjava z drugo fotografijo, ki prikazuje splošno znan simbol zla, ki je v preteklih 70 letih na podlagi zgodovinskih dejstev pridobil metaforične razsežnosti zverinskosti, ima po oceni višjega sodišča drugačen sporočilni učinek, kot je sporočilni učinek resnih verbalnih prispevkov.« Na vrhovnem sodišču pa so poudarili, da je bila z objavljeno fotografijo družin presežena primerjava metod politične propagande, ki jo po presoji novinarjev Mladine uporabljata Grims in SDS z metodami Goebbelsove nacistične stranke.
»Fotografiji enakega formata in enake kompozicije postavljeni druga ob drugo prerasteta v večplastno primerjavo tožnikove družine z družino nacističnega zločinca in v tem smislu zaživita kot samostojna celota.« zato po trditvah vrhovnega sodišča ne gre več za razpravo o primernosti tožnikove politične propagande, temveč za željo v bralcu vzbuditi šokantno primerjavo okoliščin iz zasebnega življenja družine Goebbels.
Ustavno sodišče je v celoti soglašalo z mnenji drugih sodišč, v tem primeru namreč pravica do varstva časti in dobrega imena pretehta pred pravico do svobode izražanja. Tudi politiku je namreč treba priznati in omogočiti pravno varstvo zoper nedopustne posege v njegovo čast in dobro ime, še zlasti, ko kot družinski član varuje ugled svoje družine. Tudi satira, za kar naj bi v tej zadevi po navajanju Mladine šlo (lahko pripomnimo, da je to skrajno sprevrženo razumevanje satire na račun otrok), po prepričanju ustavnih sodnikov ne upravičuje fotografij.
Politična satira ima res poseben pomen pri komentiranju aktualnih družbenih dogajanj, »vendar sporna fotografija ne prikazuje le tožnika, ki je objekt satirične primerjave… prikazuje še njegovo ženo in njune otroke… Četudi je tožnik kot politik dolžan sprejeti zelo ostre in provokativne kritike na svoj račun, mu je v vlogi družinskega očeta treba priznati pravno varstvo pred neupravičenimi posegi v ugled njegove družine.«