Da nič ne žaluje za minulim letom, je dejal Štuhec v uvodu pogovora, saj je minilo v velikih napetostih, tragedijah in je bilo včasih celo obskurno. Zato pa z vedrim pričakovanjem vstopa v leto 2017, ki je po stoletni pratiki leto sonca, čeprav se vse te negativnosti, od migrantske krize, preko krize evropskih inštitucij. Zato upa, da bodo vse te krize na politično prizorišče postavile politike, ki bodo o vseh vprašanjih imeli bolj uravnoteženo stališče.
Po sprehodu po globalnih vprašanjih, od tega, kaj nas čaka s prevzemom mandata novega predsednika ZDA Donalda Trumpa v odnosu velikih igralcev do Evropske unije. »Ne vem, morda se nekateri bojijo, da se bosta Putin in Trump povezala okoli vprašanja islamizacije Evrope?«
Ob tem se je vprašaj, kaj za seboj pušča Obama, ki so ga nekateri razglaševali za svetnika, še preden je pričel vladati v ZDA. Slovenska zunanja politika pa se po njegovem obnaša, kot da ne vidi in ne sliši, ko ji je slovenski nacionalni interes zaradi všečnosti velikim drugotnega pomena. Sicer pa smeri slovenske zunanje politike diktira predsednik Borut Pahor in ne vlada z ministrom za zunanje zadeve Karlom Erjavcem.
Ob petletnici zloma gospodarskega zloma mariborske nadškofije in obeh cerkvenih skladov Zvon 1 in Zvon 2, kar je dodobra pretreslo RKC, Štuhec pravi, da so dominantni mediji in del politike ustvarjali lažno podobo o gospodarski moči cerkve. Že nekdanji predsednik Milan Kučan je dejal, da je bila ena največjih napak po osamosvojitvi vrnitev premoženja cerkvi.
»Ni napaka v denacionalizaciji, temveč v tem, kako se je to počelo. Kučanovi prijatelji, ki so bili deležno sadov denacionalizacije in v njej uživajo, niso bili nikoli predmet medijske pozornosti. »Cerkvi se očita, da je naredila milijardo in pol evrov luknje v slovenskem bančnem sistemu…..kar je velika laž in nacionalna RTV je še do danes ni popravila… Danes vemo, da je bila to napihnjena medijska zgodba, ki so jo slovenski novinarji in kakšna od slovenskih bank lansirala preko italijanskega novinarja zato, da je celi svet dobil vtis, kako je ena mala škofija zadolžila za neverjetno vsoto denarja.«
Patria in kolaps mariborske nadškofije sta bili vzporedni zgodbi in po besedah Ivana Štuheca so botri Patrie uporabili enak recept tudi pri RKC. »In to jim je v veliki meri uspelo!« Leta 2010 sta imela oba Zvonova več premoženja, kakor so bile njune obveznosti. Vendar sta takrat državni banki NLB in Abanka, obe v rokah oblastne levičarske garniture, ki je želela spraviti na kolena Mariborsko in tudi ljubljansko nadškofijo.
Ves čas se po besedah Ivana Štuheca slovensko katoliško cerkev prikazuje kot glavnega državnega roparja. »Tudi to smo požrli, vendar naj jim bo jasno, da nas uničili ne bodo,« je bil jasen dr. Ivan Štuhec, kajti vedno, četudi čez sedem ali več let, resnice pride na dan.