"Njegova odgovornost je tako subjektivna kot objektivna," je povedal Branko Grims.
Po besedah Grimsa je Klemenčič sredi junija glede tega, kako je ravnala Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v primeru suma pranja denarja preko NLB (primer Farrokh), povedal, da je bil KPK, ki ga je takrat vodil, z zadevo seznanjen leta 2011 preko žvižgača. Ta jim je dostavil "nek tajni dokument NLB", ki so ga po Klemenčičevih besedah s KPK v obliki naznanila oziroma kazenske ovadbe posredovali pristojnim organom.
A Grims opozarja, da slednje ne drži. Kot pravi, je komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki jo vodi, ugotovila, da je KPK tajni dokument NLB zgolj neformalno predala uslužbencu Nacionalnega preiskovalnega urada. Ta ga je nesel na policijo, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled.
Pri tem Klemenčiču očitajo tudi kršenje sporazuma, ki sta ga januarja 2010 podpisala KPK in policija. Sporazum po besedah Grimsa določa predajo dokumentov med KPK in policijo v skladu z določili zakona o kazenskem postopku, neposredno elektronsko komunikacijo in določitev ter izmenjavo kontaktnih oseb ob hkratnem obveščanju generalne policijske uprave, kadar ji KPK zadeve ne odstopi neposredno. Če bi KPK dokument policiji posredovala v skladu s tem sporazumom, bi bilo ravnanje policije bistveno drugačno, kar je po besedah Grimsa povedal tudi takratni vodja preiskave.
V SDS so zato po besedah Grimsa prepričani, da je Klemenčič s tem opustil dolžno ravnanje, "kar ustreza definiciji korupcije".
V SDS Klemenčiču očitajo tudi opustitev primernih ravnanj, ko gre za imenovanja in kadrovske rešitve, v katerih sodeluje ministrstvo za pravosodje. Pri tem je Grims omenil primer nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, za katerega je ustavno sodišče po besedah Grimsa ugotovilo, da je v primeru Patria sodeloval pri kršitvah človekovih pravic, a Klemenčič ni ukrepal. "Kdor molči, se strinja," je dejal Grims.
Klemenčiču v SDS očitajo negativen odnos do drugih deležnikov, ko gre za usklajevanje zakonov. Pri tem navajajo novelo zakona o kazenskem postopku, ko je minister po besedah Grimsa nerazumno vztrajal pri rešitvah, proti katerim so bili velik del stroke, vrhovno sodišče, tožilstvo, odvetniška zbornica in ugledni profesorji kazenskega prava vseh treh pravnih fakultet v Sloveniji.
Očitajo mu tudi odgovornost zaradi nepriprave ustrezne zakonodaje na področju pravosodja, ki "bi omogočala celostno reformo pravosodja, prilagojeno standardom EU". Tudi ker reforme ni, po besedah Grimsa pravosodje deluje tako, da ustvarja prvorazredne in drugorazredne državljane, pri čemer se je dotaknil tudi primera Zorana Jankovića, ko je ljubljansko višje sodišče potrdilo izločitev dokazov, pridobljenih s prisluškovanjem. "Enim pravosodje, če jih že ne ščiti, vsaj omogoči kakšen direkten izhod, državljane drugega reda pa se toži in se jim za 200 evrov dolga proda hišo na dražbi," je dejal. Za takšno neustrezno delovanje pravosodja je po mnenju Grimsa "vsaj objektivno odgovoren minister".
Zaradi vseh navedenih ravnanj in kršitev Klemenčiča v SDS predlagajo, "da mu DZ po opravljani razpravi izreče nezaupnico in ga s tem razreši s funkcije ministra za pravosodje", je dejal Grims ob predstavitvi interpelacije, ki jo je SDS vložila danes.
To je že deseta interpelacija zoper člane vlade Mira Cerarja in prva, uperjena proti ministru za pravosodje Klemenčiču. Je pa to šele tretja interpelacija zoper ministra za pravosodje. Leta 1993 je bil interpeliran takratni minister Miha Kozinc, dve leti pozneje pa ministrica Meta Zupančič. V obeh primerih interpelacija ni bila uspešna.