Vremenoslovci opozarjajo, da se lahko jutranje temperature v drugi polovici tedna spustijo tudi pod ničlo, kar lahko povzroči poškodbe na rastlinah. Sadjarji za zdaj upajo, da hujšega ne bo.
Ob tem, ko je včeraj presenetil sneg, med drugim ponekod na Notranjskem, Gorenjskem, Celjskem in celo v delu ljubljanske kotline, na Agenciji RS za okolje (Arso) napovedujejo, da se bo hladno vreme predvidoma nadaljevalo do konca tedna. Ker pa se bodo jutranje temperature lahko spustile tudi pod ničlo, obstaja nevarnost spomladanske pozebe. Poudarili so, da visokih temperatur, kot so že bile letos spomladi, tudi naslednji teden sicer ni pričakovati.
Vremenoslovci sadjarjem in vrtičkarjem tako priporočajo, da v petek in soboto rastline prekrijejo oz. izvajajo protislansko zaščito in na ta način zmanjšajo tveganje zaradi pozebe. Priporočajo tudi budno spremljanje razvoja vremena v prihodnjih dneh.
Sadjarji za zdaj ocenjujejo, da so razmere solidne in upajo, da temperature v tem tednu ne bodo prenizke. Upajo in želijo si, da se ne bi ponovila lanska zgodba, ko je aprilska pozeba uničila pridelek marsikateremu sadjarju in vinogradniku.
A kot na spletni strani navaja Arso, je fenološki razvoj od deset do 14 dni zgodnejši od običajnega, k čemur je pripomoglo nadpovprečno toplo vreme v marcu in v prvi polovici aprila. Po njihovih trditvah so trenutno koščičaste vrste sadnih dreves v razvojni fazi plodičev, podobno tudi hruške. Zgodnje sorte jablane so ponekod že odcvetele, v večini pa polno cvetijo in odcvetajo. Izjeme so le višje in izpostavljene lege, kjer so cvetni brsti še v fazah mišjega ušesca, balončka oziroma prvih odprtih cvetov.
Vinska trta ob normalnih temperaturnih razmerah začne z aktivno rastjo, ko povprečne dnevne temperature preidejo 10 stopinj Celzija. Na Goriškem in v Brdih so že razviti prvi listi, od šest do osem dni bolj zgodaj kot običajno. Tudi v drugih vinogradniških legah v podravskem in posavskem vinorodnem območju se že opazi razvoj mladih poganjkov.
Občutljivost na pozebo je odvisna od sadne vrste, sorte in predvsem od razvojne faze. Če se brsti pripravljajo k cvetenju, a so ti še zaprti, lahko prenesejo temperaturo do okoli -3 stopinje Celzija. Ko se cvetovi odprejo, pa so lahko kritične temperature že okoli -2 stopnji Celzija.
Oplojeni cvetovi in mladi plodiči so najbolj občutljivi. Pri koščičarjih, pečkarjih in orehu jih lahko uniči temperatura zraka pod -1 stopnjo Celzija, za marelice pa je usodna že -0,5 stopinje Celzija, še toliko bolj, če kritične temperature trajajo več ur. Mlade poganjke in liste vinske trte uničijo temperature pod -1 stopinjo Celzija, še opozarjajo na Arsu.
Slovenijo sicer pred ohladitvijo čakata zelo vetrovna sreda in četrtek, ko bo močan severni do severovzhodni veter na severu in vzhodu države dosegel hitrost med 70 in 90 kilometri na uro. Kot so opozorili na Arsu, bodo najmočnejši sunki vetra predvidoma v zgornjem Posočju, pod Karavankami in na severovzhodu države. Nad okoli 700 metri nadmorske višine pa bodo sunki lahko presegli 100 kilometrov na uro.
Sneg je sicer že dodatno pobelil vrhove gora in jo zagodel tudi delavcem, ki so želeli začeti z obnovo ceste na prelazu Vršič. V prihodnjih dneh bo meja sneženja na nadmorski višini okoli 1000 metrov, občasno lahko tudi pod 900 metri.