Aleksander Lukašenko Svet24.si

KGB o dronih iz Litve, Lukašenko na zahod ...

slovenska policija Svet24.si

Gruzijec peš bežal pred policisti

1701200126-dsc6052-01-1701200060836 Necenzurirano

Sum konflikta interesov na ministrstvu: nov zakon ...

peter gregorcic sr Reporter.si

Peter Gregorčič igra Janševo igro: glavni cilj ...

popovic Ekipa24.si

Velika drama kapetana Celja: Po tekmi z Domžalami...

rudi-mlakar Njena.si

Rudi tudi v zunanjem svetu vse bolj priljubljen

luka doncic Ekipa24.si

Luka Dončić je postal del izbrancev in podpisal ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Magazin

Marija Terezija, prva dama Evrope, ima danes rojstni dan!

Deli na:
Marija Terezija, prva dama Evrope, ima danes rojstni dan!

Na današnji dan, 13. maja 2017, mineva natanko tristo let od rojstva habsburške vladarice Marije Terezije (1717- 1780).

Ob tem pomembnem jubileju so pošte Slovenija, Hrvaška, Avstrija, Madžarska in Ukrajina izdale skupno znamko z njeno podobo.

Marija Terezija, ki je bila edina ženska vladarica v večstoletni zgodovini habsburške monarhije, se je rodila v cesarski hiši na Dunaju 13. maja 1717.

Ponovno upanje sveta

Iz kronike cesarske družine je mogoče izvedeti, da je njeno rojstvo naznanil veliki zvon cerkve svetega Štefana na Dunaju v jutranjih urah, 13. maja 1717. Zvečer istega dne so novorojeno nadvojvodinjo z vodo, preneseno iz reke Jordan, krstili za Marijo Terezijo Valburgo Amalijo Kristino.

V delu Marija Terezija, Velika Habsburžanka, ki ga je napisal Franz Herre (v slovenskem prevodu je izšla pri Cankarjevi založbi pred dvema letoma), lahko izvemo, da so na rojstni in hkrati krstni dan takrat najmlajše članice dinastije, v romarski cerkvi v Mariazellu darovali skulpturo otroka iz čistega zlata.

Za državo in svet so skovali medaljo, na kateri je bila novorojena nadvojvodinja v rogu obilja, ki ga drži ženska postava kot prispodoba upanja. Poleg je bil napis »Renascens spes orbis,« kar pomeni Ponovno upanje sveta. Kljub temu rojstvu deklice takrat niso posvečali tolikšne pozornosti, saj so še vedno čakali dednega princa.

Kot zapiše Herre, nihče ni mogel vedeti, da je bilo to upanje prazno: »In nihče tudi ni mogel slutiti ali si predstavljati, da bo vladarsko rodbino, mesto ali deželo dobila v roke dedna princesa, ki bo kot vladarica presegla večino Habsburžanov.«