Ste se ob gledanju in poslušanju prebežnikov iz Sirije, Iraka, Pakistana, Libije ali Somalije na grških otokih Kos, Hios in Lezbos ali obalah Italije, pred predoroma pod Mont Blancom ali v Calaisu, na meji med Srbijo in Madžarsko, v Traiskirchnu pri Dunaju ter v predmestjih Londona, Pariza in Kopenhagna, kdaj vprašali, zakaj kričijo o človekovih pravicah? Ne? Najbrž zato, ker imate v svoji podzavesti Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov decembra 1948. Toda v zmoti ste. Veliki. O tej deklaraciji ti ljudje niso slišali, je ne poznajo, v njihovih matičnih državah ne velja, kdorkoli bi jo zagovarjal, bi veljal za heretika. V deželah, od koder prihajajo, velja vzporedna deklaracija, Deklaracija o človekovih pravicah v islamu, sprejeta pred natanko četrt stoletja, bolj znana kot Kairska deklaracija. Podpisali so jo ministri držav članic Organizacije islamskega sodelovanja (OIC), ki ima od leta 2013 v Bruslju stalno predstavništvo, kjer pod krinko boja proti islamofobiji spodbujajo islamizacijo. Med temi državami sta tudi kandidatki za vstop v EU Turčija in Albanija, BiH je za zdaj samo opazovalka.
O prvi deklaraciji se prebežnikom najbrž ne sanja, drugo pozna malo Evropejcev. Isti slog, oblika, besede, toda loči ju majhna, a zelo pomembna podrobnost: islamska deklaracija je podrejena šariji, kar pomeni, da merilo ni človekovo dostojanstvo, ampak šeriat, se pravi verski predpisi islama. »Temeljne pravice in univerzalne svoboščine v islamu so del islamske vere,« je zapisano. To pomeni, da se vsa dejanja, ki se nanašajo na vero, politiko, družbo, družinsko ali zasebno življenje presojajo (in kaznujejo) po božji postavi, ki temelji na Koranu in izročilu preroka Mohameda. V arabščini je tako tudi zapisano, toda politično korektni, a bebavi Evropejci so pri prevajanju v besedilu te deklaracije besedo šarija nadomestili z besedo zakon. Zato se zdi, da gre za eno in isto deklaracijo. To je popolno zavajanje, saj muslimanska deklaracija različno obravnava denimo ženske in nemuslimane, zato se bistveno razlikuje od koncepta človekovih pravic zahodne civilizacije.
Zato naslednjič, ko boste poslušali muslimanske migrante, pomislite, da njihove zahteve v resnici pomenijo zahtevo po šeriatu, ki se lahko uvede tudi v Sloveniji. Društvo Hak-Resnica je na spletu zapisalo štiri načine vzpostavitve šeriata na sončni strani Alp: da neka šeriatska država napade Slovenijo in prevzame oblast, z začetkom džihada v Sloveniji, da posamezna (muslimanska) območja v državi povzročijo zlom parlamentarne demokracije ter da se Slovenci sami spreobrnejo v islam in vzpostavijo šarijo.
Pa miren spanec želim.