Premierka Alenka Bratušek svari, da bi zapis fiskalnega pravila v ustavo z začetkom veljavnosti leta 2015 povzročil 30-odstotno znižanje pokojnin in plač v javnem sektorju. Je ta argument utemeljen?

Gre za zavajanje in strašenje, ravno to, kar je očitala sedanji opoziciji, počne sama na še bolj radikalen način. Zapis fiskalnega pravila v ustavo pomeni samoomejevanje in obvladovanje javnih financ države, torej to, da moramo v naslednjem obdobju ustvariti najmanj toliko, kot porabimo. Financiranje tekočih obveznosti in že najetih posojil zahteva, da ustvarjamo več, kot porabimo. Zapis tega pravila bi bilo pomembno ustavno sporočilo vsem prihodnjim vladam, da čezmerno porabljanje ogroža suverenost naše države v ekonomskem smislu. Če smo ekonomsko odvisni, ni daleč niti do kakšne druge odvisnosti. Verjamem pa, da pomeni to pravilo resno oviro tej vladi, ki obljublja porabljanje na vseh področjih.

(Ne)zapis fiskalnega pravila v ustavo ima za Pozitivno Slovenijo očitno izredno velik pomen. Kateri interesi so za tem, da se ta zaveza preloži na čim bolj dolgo ali celo blokira?

Povsem jasen interes je, da se v mandata te vlade še zapravlja, da se zadolžuje za izpolnjenje nekih obljub do elit iz ozadja, kakor tudi do nekaterih družbenih skupin. Marsikateri veljak sedanje koalicije mora rešiti kakšen problem ekonomske narave v strukturah, katerih del je. Te ambicije in hkrati resno samoomejevanje na področju javnih financ ne gredo skupaj, zato je tak odpor in prelaganje teh zavez v nedoločeno, bolj oddaljeno prihodnost. Gre za kratkoročne interese, menim pa, da političnemu polu, ki je zdaj na oblasti, ne ustreza kakršnokoli samoomejevanje v prihodnosti. Spomnimo se Pahorjeve vlade in enormnega zadolževanja v letih od 2008 do 2011, ko smo vzdrževali nekatere družbene podsisteme na račun zadolževanja. Kriza v državi očitno še traja, toda porabljati manj tej vladi ni v interesu. Še več, sanirati mora tudi nekatere nerešene probleme svojih interesnih skupin iz preteklosti, tu gre iskati vzroke za tako hud odpor do fiskalnega pravila in drugih namer o obvladovanju javnih financ.

Lahko vlado o nujnosti zapisa fiskalnega pravila v ustavo prepriča Evropska unija?

Da, prepriča jo lahko mednarodno okolje, zlasti investitorji, ki nas v tem trenutku ocenjujejo in se odločajo, ali bodo v prihodnjih tednih in mesecih kupili slovenske državne obveznice ali ne. Edino to lahko prepriča sedanjo vlado. Če bo ugotovila, da ne bo mogla prodati novih obveznic po še znosni obrestni meri, potem bodo sprevideli, da je vrag odnesel šalo. Mi v opoziciji smo svoje že neštetokrat povedali, kakšen je odnos sedanje vlade do stabilizacije javnih financ, nazorno kažejo tudi pribitki na desetletne obveznice. Padli vladi, katere član sem bil, je uspelo te pribitke spraviti na okoli štiri odstotke, sedaj so zrasli tudi čez sedem odstotkov.

Tako ni zaradi tega, ker bi imelo mednarodno okolje nezaupanje do Slovenije kar tako, ampak zaradi sporočil, ki jih je poslal nova vlada, češ da varčevanje ni učinkovit način za izhod iz krize, da bo treba popraviti nekatere krivice … To pomeni novo porabljanje, nihče pa se ne ukvarja s tem, kdo bo v tej državi ustvarjal. Vlada bi morala z zelo jasnim ekonomskim programom, da smo sposobni ustvariti najmanj toliko, kolikor porabimo, prepričati tuje vlagatelje v naše obveznice. Če jim bo to uspelo, bodo tuji vlagatelji obveznice kupili, sicer pa ne.

V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE VIZJAK SPREGOVORI O PODHRANJENIH BANKAH, KI NAJDEJO DENAR ZA NAKUP DRŽAVNIH MENIC; O POTENCIALNI PRODAJI TELEKOMA IN DRUGIH DRŽAVNIH PODJETIJ; O UKREPIH ZA SPODBUJANJE GOSPODARSTVA, O KATERIH BRATUŠKOVA LE GOVORI, A JIH NE PREDSTAVI.